Simeoni je nadaljeval, da ko je bilo nacionalistično gibanje v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja v manjšini in je bilo nasilno, se je bila francoska vlada pripravljena pogovarjati z zamaskiranimi ljudmi. "Danes, ko predstavljamo večino in pravimo, da ni druge poti kot demokracija, pa se vlada ne premakne pri ničemer".
"To ni sprejemljivo," je dodal v intervjuju v Ajacciu, za njim pa sta viseli le zastava Korzike in Evropske unije, ne pa tudi Francije.
Korziški zagovorniki neodvisnosti so orožje odložili šele leta 2014, pred tem pa so v štirih desetletjih izvedli več kot 10.000 napadov.
Na decembrskih regionalnih volitvah so na Korziki slavili nacionalisti, ki se zavzemajo za večjo avtonomijo otoka. Po volitvah so zahtevali začetek pogovorov s Parizom o večji avtonomiji. Vsi pa so izključili zahtevo za neodvisnost.
Tako Simeoni kot predsednik korziškega parlamenta Jean-Guy Talamoni zahtevata uradno priznanje korziškega jezika in pravico do zavrnitve nakupa nepremičnin osebam, ki nimajo prebivališča na otoku.
Vlada v Parizu je sicer odprta za nekatere spremembe statusa Korzike, ki ima trenutno manj pravic kot na primer španska Katalonija, ampak so v Parizu že zavrnili simbolne zahteve, kot je vprašanje jezika. To pa je razburilo nacionalistične politike na Korziki, ki so prebivalce otoka pozvali k protestnemu shodu v soboto. Predvidoma v torek pa naj bi otok obiskal Macron.
"Nekateri ljudje mi bodo sedaj rekli, da če niti zmaga na volitvah ne pripomore k napredovanju pogovorov, zakaj smo ti dali mandat, to pomeni, da je demokracija pri kraju," je še dejal Simeoni v pogovoru.
Sam se sicer ne strinja, da je nasilje bolj učinkovito od volitev, ampak ve, da tako mislijo nekateri ljudje. Sam sicer ne želi izsiljevati vlade, ampak jo pozvati k odprtemu dialogu o političnih in gospodarskih možnostih za Korzičane.
