Po zakonskem predlogu, ki ga je vložila Levica, bi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) samozaposlenim začel izplačevati bolniško nadomestilo s četrtim in ne šele z 31. dnem bolezni. To pravico bi pridobili zgolj tisti samozaposleni, ki ne zaposlujejo delavcev, ki bi jih lahko nadomeščali v času bolezni.
Samozaposleni so po veljavnem zakonu upravičeni do bolniškega nadomestila šele po 30 delovnih dneh. Prvih 30 dni bolezni nadomestila namreč ne prejemajo, ker nimajo delodajalca, ki bi jim ga izplačal. Šele z 31. dnem jim ga začne izplačevati ZZZS, je spomnil prvopodpisani pod novelo Miha Kordiš (Levica).
Kot je izpostavil, trenutna ureditev sili samozaposlene v to, da delajo tudi ko so bolni, po drugi strani pa ogroža njihovo socialno varnost. Že samozaposlitev sama po sebi je po njegovih besedah dejavnik zdravstvenega tveganja, tveganje revščine pri samozaposlenih pa je skoraj petkrat večje kot pri zaposlenih.
Novela je naletela na vladni ne. Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za zdravje Ane Medved gre za sistemsko vprašanje, ki ga je treba preučiti tudi z vidika posledic za gospodarstvo in z vidika socialne pravičnosti, sprememba pa mora biti rezultat socialnega dialoga in najširšega soglasja socialnih partnerjev.
Brez zadržkov je zakonski predlog Levice podprla le SDS. Tudi v drugih poslanskih skupinah so pritrdili Kordiševim navedbam glede neenakopravnega položaja samozaposlenih, podvomili pa so, ali predlog prinaša pravo rešitev. Branko Zorman (SMC) je opozoril, da bo zaradi parcialnega pristopa k širši problematiki prekarnosti ena anomalija le nadomeščena z drugo.
Predsednik odbora DZ za zdravstvo Tomaž Gantar (DeSUS) je ocenil, da novela ni ponudila idealne rešitve, ampak izhod v sili, ker ni sistemske rešitve. Zato bi si zakonski predlog Levice po njegovih besedah "morebiti vendarle zaslužil podporo". Poudaril je, da je novela poleg perečega vprašanja prekarnosti nagovorila tudi aktualno problematiko absentizma.
Odbor je novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je prišla v obravnavo po skrajšanem postopku, zavrnil s petimi glasovi za in šestimi proti. S tem se je obravnava novele na matičnem delovnem telesu tudi končala. Vse štiri predloge SDS glede problematike onkoloških bolnikov pa je odbor zavrnil z veliko večino glasov.
Nada Brinovšek (SDS) je v obrazložitvi predlogov še posebej izpostavila zdravstveno oskrbo bolnikov z rakom prostate. Spomnila je na ugotovitve računskega sodišča, ki so bile objavljene novembra lani, da ministrstvo za zdravje ni bilo uspešno pri obravnavi problematike raka prostate. V revidiranem obdobju med drugim ni razpolagalo s točnimi podatki o čakalnih dobah.
Poslanci SDS so zato parlamentarnemu odboru predlagali tudi sklep, po katerem bi ministrstvo v treh mesecih predstavilo analize glede organizacije onkološke dejavnosti, ki bi bile lahko podlaga za morebitne spremembe. Prav tako naj bi po enem od predlogov SDS, ki jim odbor ni prižgal zelene luči, ministrstvo predstavilo analize organizacije urološke dejavnosti.
