Državni sekretar Rex Tillerson je dejal, da bo pogrešal njegovo enciklopedično znanje.
Morala zaposlenih v State Departmentu je na nizki ravni, odkar je bil za predsednika ZDA izvoljen Donald Trump, ki je dal vedeti, da ga bolj kot diplomacija zanima vojaška moč. Na položaj državnega sekretarja oziroma zunanjega ministra je postavil direktorja naftne korporacije ExxonMobil Rexa Tillersona, ki je nemudoma uvedel varčevalne ukrepe in se zaprl v krog najožjih sodelavcev.
Kongres, ki mu vladajo varčevanju naklonjeni republikanci je Tillersonove reze omenil in diplomaciji zagotovil nekaj več denarja, kljub temu pa se je začel proces, ki mu karierni diplomati v State Departmentu pravijo kar eksodus. "Enostavno ne gre zanikati svarilnih znamenj, ki kažejo na naraščajočo grožnjo naši ustanovi. Ni dvoma, da se vodstvene vrste krčijo z vrtoglavo hitrostjo," je za interni mesečnik napisala predsednica diplomatskega sindikata veleposlanica Barbara Stephenson.
Shannon je v ameriški diplomaciji od leta 1984, do danes pa je služboval pod šestimi predsedniki ZDA obeh strank. Na položaj tretjega človeka State Departmenta ga je februarja 2016 imenoval predsednik Barack Obama. Shannon je ostal na položaju, saj se je po lastnih besedah sam določil za "preživelega", da pomaga ustanovi skozi tranzicijo. Ta je sedaj končana in kombinacija lanske smrti matere ter dopolnjenih 60. let naj bi botrovala odločitvi za upokojitev.
Shannon nosi naziv kariernega veleposlanika, kar je največji rang v ameriški diplomaciji. Od šestih kariernih veleposlanikov, ki so bili na položajih ob prihodu Trumpa v Belo hišo, po Shannonu ostaja le še eden. Tillerson je novembra lani dejal, da je užaljen zaradi ostrih kritik. Da uničuje State Department, ki jih je bil deležen med drugim od nekdanjih vrhunskih diplomatov kot sta Nicholas Burns in Ryan Crocker. Zagotovil je, da ustanova dobro deluje.
Tillerson s Shannonom ni imel težav in je ob napovedi upokojitve dejal, da gre za veliko izgubo, ker se 35 let izkušenj ne da kar tako nadomestiti. Zato mu je ponudil, da lahko pride nazaj takoj, ko se bo naveličal upokojitve. Dejal je še, da bo pogrešal njegovo enciklopedično znanje.
Shannon je bil ključen posrednik za stike z voditelji Venezuele, ki jih je poznal ker je bil tam veleposlanik. Njegove izkušnje so bile koristne za krmarjenje diplomacije v odnosih z Rusijo, poleg Latinske Amerike pa je dobro poznal tudi Afriko.
Ob napovedi odhoda je izrazil polno zaupanje v mlajše generacije diplomatov ne glede na to, da so današnji časi spolitizirani kot že dolgo ne. "Upam, da bodo kolegi priznali pomen spoštovanja poklicne etike diplomacije, ne glede na politične sile, ki vihrajo po našem glavnem mestu," je dejal Shannon.
