Zakon naj bi omogočal ukrepe za pravočasno in učinkovito izvedbo sanitarnih sečenj in preventivnih varstvenih del v gozdovih. Prav tako je njegov cilj zagotoviti pomoč lastnikom gozdov. Aktiviral naj bi se, kadar bo zaradi podlubnikov iz gozda potrebno odstraniti najmanj 400.000 kubičnih metrov poškodovanega lesa v koledarskem letu.
Kmetom, ki so utrpeli škodo, naj bi med drugim omogočil zmanjšanje ali odpis prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Skrajšal naj bi tudi roke za izdajo soglasij in dovoljenj državnih organov in nosilcev javnih pooblastil.
Predlog zakona je nastal na pobudo Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in Zveze društev lastnikov zasebnih gozdov, predstavniki obeh inštitucij so ga zagovarjali tudi na današnji seji odbora. Da podpirajo kakršen koli ukrep za zmanjševanje povzročene škode oz. zagotavljanje pomoči oškodovancem, je zatrdil tudi direktor državnega zavoda za gozdove Damjan Oražem.
Je pa Oražem med drugim opozoril na predlog določila, da so upravičenci tisti, pri katerih je zaradi podlubnikov potrebna obnova njihovega gozda na več kot 20 odstotkih njihovega gozda. Opozoril je, da bi bilo potrebno postaviti spodnjo mejo, saj so povprečne gozdne površine v lasti enega lastnika v Sloveniji pogosto izredno majhne in se zato postavlja vprašanje smotrnosti.
Državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marjan Podgoršek je med drugim pojasnil, da bo zakon veljal tudi za škodo, ki jo bodo povzročili podlubniki po lanskem decembrskem vetrolovu. V letošnjem letu bo namreč po njegovi oceni zaradi te ujme potrebno odstraniti več kot 400.000 kubičnih metrov lesa.
Oražem pa je povedal še, da so mejo 400.000 kubičnih metrov postavili upoštevajoč škode iz zadnjih 20 let. Te so se večinoma gibale med 300.000 in 320.000 kubičnih metrov, 400.000 pa je zato po njihovi strokovni oceni primerna meja za sprožitev zakona.
Zakonodajno-pravna služba je medtem v svojih pripombah izpostavila tudi prekrivanje vsebine predloga zakona z zakonom o ukrepih za odpravo posledic žleda med 30. januarjem in 10. februarjem 2014, zakonom o gozdovih in zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč. Opozorila je tudi na izraz "ujme", ki v zakonodaji ni opredeljen oziroma uporabljan.
Opozicijski poslanci so bili v razpravi med drugim kritični do (ne)sistemskosti zakona. "Potrebne so sistemske rešitve, ki pa jih koalicija ne prinese," je izpostavil predsednik odbora Tomaž Lisec (SDS).
Tako Lisec kot Violeta Tomić (Levica) sta bila kritična tudi zato, ker vlada z ukrepi prihaja štiri leta po žledolomu, ki je sprožil težave s podlubniki. Tomićeva je vseeno poudarila, da zakonu, ki med drugim prinaša davčne olajšave za kmete, ne more nasprotovati.
Več poslancev pa je opozorilo tudi, da bodo naravne nesreče v prihodnje v luči podnebnih sprememb vse pogostejše, država pa se mora na to vnaprej pripraviti. "Več kot očitno vedno znova spoznavamo, da sistemsko gledano odprava posledic naravnih nesreč ni dobro urejena. Mislim, da je to ena od prvih nalog za naslednjo vlado, naslednjega ministra," je dejal Simon Zajc (SMC).
Kot je še dodal Zajc, je zakon vendarle prišel s terena in odpravlja nekatera ozka grla, ki preprečujejo učinkovito delo v gozdovih. Napovedal je nadaljnje izboljšave predloga zakona prek dopolnil, ki jih bodo koalicijski poslanci pripravili do obravnave v DZ. "Narediti bomo morali še nek dodaten napor, da bo ta rešitev na terenu resnično prinesla želeni učinek," je dejal.
V današnjem glasovanju so sicer člani odbora potrdili vse vložene amandmaje koalicije, zavrnili pa so dopolnila SDS in NSi, ki so nastala na pobudo kmetijsko-gozdarske zbornice.
