Kitajska in Rusija spodkopavata mednarodni red, ki je bil vzpostavljen po drugi svetovni vojni, ko so se ZDA in zavezniki prizadevali za varovanje svobode in zaščito pred prisilo ter agresijo. Spodkopavata ga od znotraj z izkoriščanjem ugodnosti tega reda in hkratnim rušenjem načel in pravil obnašanja. "ZDA morajo utrditi vojsko, da se pripravijo na možnost spopada z Rusijo in Kitajsko," piše v strategiji.
Ameriška obrambna strategija se je od terorističnih napadov 11. septembra 2001 usmerjala predvsem na grožnjo islamističnih terorističnih skupin in odpadniških držav, sedaj pa se podobno kot v začetku prvega mandata predsednika Georga Busha mlajšega leta 2001 ponovno usmerja k največji naslednici poraženega sovražnika v hladni vojni Sovjetske zveze.
Mattis je strategijo predstavil na univerzi John Hopkins in dejal, da nova strategija ustreza potrebam časa, ker Američanom zagotavlja vojsko, ki mora zaščititi njihov način življenja, stati ob strani zavezniškim državam in izpolniti odgovornost za prenos svobod, ki jih uživajo danes tudi na prihodnje generacije. "To je zahtevalo težke odločitve in smo jih sprejeli, temeljijo pa na osnovnem načelu, ki pravi, da si Američani lahko privoščimo preživetje," je dejal upokojeni general.
Rusija si glede na ameriške ugotovitve v strategiji prizadeva za glavno besedo glede držav v svoji bližini, z gospodarskimi in diplomatskimi sredstvi si prizadeva za pretrese v zvezi Nato, z uporabo novih tehnologij spodkopava demokratične procese v Gruziji, na Krimu in Ukrajini, obenem pa posodablja in širi jedrske zaloge.
Kitajska pa izkorišča posodabljanje vojske, operacije širitve vpliva in napadalno gospodarsko politiko. Kitajska vojaška modernizacija je usmerjena v regionalno hegemonijo in izpodrivanje ZDA za lastno globalno prevlado.
Boj proti teroristom ni pozabljen in Mattis je zagotovil, da ga bodo nadaljevali, vendar pa bo glavni fokus nacionalne varnosti ZDA tekmovanje med velikimi silami, ne pa terorizem. Rusija in Kitajska po ameriškem vzgledu vlaganj v sodobno vojaško tehnologijo hitro napredujeta in ameriška prednost pred njima naj bi se zmanjševala. V drugi plan je tako potisnjena tudi Severna Koreja s svojim jedrskim in raketnim programom, pa Iran in vojna proti skrajni Islamski državi.
Kar pa najbolj izstopa je nasprotje med strategijo in Trumpovimi izjavami glede ruskega predsednika Vladimirja Putina, želje po odpravi sankcij proti Rusiji in sodelovanju s Kitajsko. Ujema pa se s Trumpovimi trditvami o propadanju ameriške vojaške moči, čeprav je ta še vedno nekajkrat večja od vseh drugih po vojaški moči vodilnih držav skupaj.
Strategija med drugim poziva k hitrejšemu izkoriščanju novosti na področju tehnologije, umetne inteligence in vsega drugega kar lahko pomaga pri zagotavljanju ameriške vojaške premoči.
Mattis je v predstavitvi strategije mimogrede ošvrknil kongres, ki se je v petek prepiral glede zakona o začasnem podaljšanju financiranja dela zveznih agencij. Opozoril je, da so časi preveč nevarni za politične igrice okrog proračunskega financiranja vlade, predvsem vojske, ki zaradi tega trši večjo škodo, kot pa ji jo povzroča katerikoli sovražnik. "Naša tekmovalna prednost usiha na vseh področjih vojskovanja - v zraku, na zemlji, na morju, v vesolju in računalniškem svetu," je dejal.
