Alenka Bratušek iz poslanske skupine nepovezanih poslancev, ki je zahtevala sklic seje, je uvodoma izpostavila, da je vlada uspela državo pripeljati do največje stavke javnega sektorja v zgodovini naše države, čeprav ima z enotnim plačnim sistemom, znotraj katerega so bolj ali manj uspešno veslale vse vlade, bistveno olajšano pozicijo pri pogajanjih.
Bratuškova je vladi še očitala, da so v DZ prinesli proračun, ki je imel neusklajena sredstva za plače. Prepričana je tudi, da je lanski sporazum z zdravniki sprožil val stavkovnih zahtev. Dodaten razlog, do so javni uslužbenci nezadovoljni, je po njenem mnenju tudi dvig plače direktorjem javnih zavodov v zadnjih tednih.
Po besedah ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja ta trenutek nimamo nobene resne predlagane alternative enotnemu plačnemu sistemu. "Ne glede na ureditev distribucije plač se bomo vedno soočali s tem, koliko lahko dejansko namenimo za plače v javnem sektorju. Enotni plačni sistem ni sistem, ki ne bi prepoznaval zelo različnih specifik dela, saj imamo vrsto korektivov," je dejal Koprivnikar. Po ministrovem mnenju napovedane stavke sicer niso stavke za izpolnitev pravic delavcev, ampak so interesne stavke povezane z bližajočimi volitvami.
Zagotovil je še, da je vlada v nenehnem dialogu s sindikati javnega sektorja o odpravi anomalij in postopni odpravi varčevalnih ukrepov. Zato tudi ne more razumeti, zakaj so sindikat stavko napovedali ravno sredi dialoga. Tudi Simon Zajc iz poslanskih vrst SMC je dejal, da bi bilo bolj smiselno, da bi se pogajanja naprej zaključila, šele nato bi stavkali. Poslanec SDS in predsednik komisije Andrej Šircelj, ki meni, da ob tako veliki stavki sindikatov javnega sektorja ne moremo imeti stabilnega političnega sistema, pa je izpostavil, da stalna pogajanja še ne pomenijo, da so se vlada in sindikati kaj uspeli dogovoriti.
Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman višine škode zaradi stavka ni mogla napovedati. Po njenih besedah je želja po sklenitvi dogovora iskrena na obeh straneh, želi pa si tudi nadaljevanje razumnega dialoga in postopnega razreševanja odprtih vprašanj. Vseh sindikalnih zahtev, ki po vladnih izračunih skupaj dosegajo 991 milijonov evrov, ni mogoče izpolniti, saj presegajo javnofinančni okvir. Na vladni strani se tudi nihče ne zavzema za razbitje enotnega plačnega sistema, a ta potrebuje prevetritev, je še dodala ministrica.
Dragan Matić (SMC) in Julijana Bizjak Mlakar (DeSUS) se ne strinjata s tem, da v državi vlada kaos, kar so v razpravi izpostavili nekateri poslanci, lahko pa stavke po mnenju Bizjak Mlakarjeve otežijo življenje posameznika. "Če bodo sindikati na dolgi rok izsiljevali, bodo najbolj škodili lastnemu članstvu. Ko bo nastopilo obdobje suhih krav, bo sledilo odpuščanje in drastično nižanje njihovih plač," je opozoril Matić.
Poslanec Anže Logar (SDS) je prepričan, da je za ministrom eden najlažjih mandatov, saj je s sproščanjem varčevalnih ukrepov "delil bonbončke", probleme reševal parcialno, sistemsko pa se ni lotil nobene stvari. Temu mnenju se je pridružil tudi Jernej Vrtovec (NSi), ki še meni, da bi za dvig plač v javnem sektorju morali razbremeniti gospodarstvo. V Levici stavko javnega sektorja razumejo kot upravičeno. "Kakovostna delovna mesta se vzpostavi z dobro plačo. Upamo, da bodo sindikati in ministrstvo najprej popravili najnižje plače," je dejal poslanec Levice Luka Mesec.
