Zakon, ki ga je predstavniški dom potrdil minuli teden, bo predsednik Donald Trump po pričakovanjih podpisal še danes. Zakon je podprlo 65 senatorjev, 34 jih je glasovalo proti, poročajo tuje tiskovne agencije.
Potrditev zakona je razočaranje za koalicijo demokratov in liberalnejših republikancev, ki so si več let prizadevali za ponovno opredelitev obsega zbiranja obveščevalnih podatkih.
Kongres je tako za šest let podaljšal veljavnost zakona o nadzoru nad tujimi obveščevalci (Fisa) oziroma tako imenovane sekcije 702 tega zakona. Zakon Fisa je bil sprejet proti komunističnim vohunom leta 1978, sekcijo 702 pa so dodali po terorističnih napadih v ZDA 11. septembra 2001, vendar šele leta 2008, ko je prišlo na dan, da administracija Georga Busha mlajšega v imenu vojne proti terorizmu brez nadzora vohuni tudi za Američani. Omenjeni del zakona je to vohunjenje le legaliziral, zaradi skrbi pred nenadzorovanimi pooblastili vlade pa so mu dali petletni rok trajanja.
Ameriška Agencija za nacionalno varnost (NSA) je že prej vohunila in prisluškovala celemu svetu, problem pa je nastal, ko je prišlo na dan, da se ob tem mimogrede zbirajo tudi informacije o komunikacijah Američanov. Razkritja nekdanjega sodelavca NSA Edwarda Snowdna tega početja niso z ničemer omejila.
