Schulz je pred kongresom stranke dejal, da je optimističen, da bo dobil mandat za vstop v uradna pogajanja o ponovni veliki koaliciji. Vendar je nato dodal, da je težko oceniti, kako bo potekalo glasovanje v nedeljo, piše nemški časnik Tagesspiegel.
Predsednik SPD je v preteklih dneh obiskal več nemških zveznih dežel in člane stranke prepričeval, da so socialdemokrati na uvodnih pogajanjih dosegli več, kot so pričakovali. Po njegovem mnenju bi morali biti socialdemokrati ponosni na to, kar so dosegli, in podpreti nadaljevanje koalicijskih pogajanj.
Vendar je stranka še vedno razklana med zagovornike in nasprotnike velike koalicije. Kritiki iz vrst SPD trdijo, da uvodna pogajanja niso bila zadovoljiva in da si želijo izboljšav, na primer glede davčne politike in zdravstva. Glasen nasprotnik velike koalicije je tudi pomladek SPD, ki prav tako očita pomanjkljivosti v uvodnih pogajanjih.
Številni socialdemokrati so po zadnji veliki koaliciji in poraznem rezultatu na parlamentarnih volitvah septembra lani na sploh skeptični glede ponovne koalicije z unijo CDU/CSU, piše nemška tiskovna agencija dpa.
Medtem je nemška kanclerka in vodja CDU Angela Merkel že zavrnila možnost večjih popravkov dogovora, češ da so že sprejeli številne kompromise. Schulz ji je v sredo odgovoril, da kljub uvodnim pogajanjem še niso "na koncu poti", sicer so že začrtali glavne točke, a se morajo pogajati še o njihovi vsebini.
V zadnjem tednu je bil Schulz osredotočen predvsem na tri dežele - Bavarsko, Severno Porenje-Vestfalijo in Hessen, ki bodo skupaj v Bonn poslale 294 delegatov. V teh deželah delegati namreč še niso odločeni, navaja portal nemškega tednika Spiegel.
Na nastopih v Düsseldorfu in Dortmundu je bil Schulz poln elana in zagona, vendar se je v njegov optimizem vmešala tudi skepsa, saj ob koncu ni znal oceniti, ali ga bodo v nedeljo podprli ali ne. Predsedstvo SPD v Severnem Porenju-Vestfaliji zaradi nasprotujočih si mnenj zato ni podalo priporočila glede nedeljskega glasovanja. Kot ocenjuje Spiegel, bo skoraj polovica od 144 delegatov iz te dežele glasovala proti veliki koaliciji.
Schulz pa je prepričan, da bo 81 delegatov iz Spodnje Saške podprlo nadaljevanje pogajanj, saj to deželo trenutno vodi prav velika koalicija. Predsedstvo SPD na Spodnjem Saškem pa je tudi edino, ki se je brez ugovorov izreklo za nadaljevanje pogajanj.
Vodja poslanske skupine SPD Andrea Nahles je ta teden ocenila, da je še kar tretjina delegatov pred nedeljskim kongresom neodločenih, zato je težko napovedati izid glasovanja.
Možnosti za veliko koalicijo se po mnenju člana odbora za zunanje zadeve Evropskega parlamenta Knuta Fleckensteina (S&D/SPD) gibljejo v razmerju 50:50. Kot je dejal sredi tedna v pogovoru s slovenskimi novinarji ob robu plenarnega zasedanja parlamenta v Strasbourgu, bo po njegovem osebnem prepričanju na koncu oblikovana velika koalicija, ki pa ne bo trajala do konca mandata.
"Možno je dobiti večino, če bodo na koncu jasni odgovori, če bo vidna naša politika - seveda pa se zavedamo, da gre za koalicijska pogajanja, za kompromise," je povedal.
Nemški novinar Heribert Prantl je medtem v komentarju za Süddeutsche Zeitung zapisal, da bo Schulz v primeru neuspeha v nedeljo verjetno moral po manj kot letu na vrhu stranke odstopiti. Vendar meni, da bodo delegati najverjetneje podprli nadaljevanje koalicijskih pogajanj. Po njegovi oceni se namreč bolj kot nove velike koalicije bojijo kaosa v stranki, če bi delegati zavrnili pogajanja. Večina bo tako le zahtevala izboljšave in popravke ter bi bili zadovoljni z obljubami, še ocenjuje Prantl.
Sicer pa nekateri člani SPD svarijo tudi pred predčasnimi volitvami v primeru propada pogajanj, saj bi na njih stranka dosegla še slabši rezultat kot pred štirimi meseci.
Inštitut Forsa je namreč v četrtek objavil rezultate najnovejše ankete, po kateri so socialdemokrati ponovno izgubili nekaj odstotnih točk podpore in padli na 18 odstotkov. Septembra so sicer na volitvah dosegli 20,5 odstotka glasov, kar je bil najslabši rezultat v zgodovini stranke.
Stranka je po septembrskih volitvah napovedala odhod v opozicijo in s konservativci so se o ponovni veliki koaliciji začeli pogovarjati šele po propadu pogajanj med CDU/CSU, liberalci in zelenimi.
