Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   Preglej komentarje članka *  

Novice

7.12.2017

Na okrogli mizi za zavedanje in spoštovanje človekovih pravic

Ljubljana, 07. decembra (STA) - Sodelujoči na današnji okrogli mizi, ki je potekala pred 10. decembrom, mednarodnim dnevom človekovih pravic, so izpostavili pomen zavedanja in spoštovanja človekovih pravic. A človekove pravice so tudi dolžnost, so poudarili sogovorniki.

Namen varuha človekovih pravic je opozarjati na napake, je dejala varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. A okrogla miza Izzivi varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jo je varuh človekovih pravic skupaj s pravno fakulteto v Ljubljani priredil v Ljubljani, ni namenjena odpiranju konkretnih zadev, je dejala Nussdorferjeva, ki je okroglo mizo tudi povezovala.

Predsednica ustavnega sodišča Jadranka Sovdat je dejala, da je ustava živ mehanizem, ki mora živeti in ga moramo spoštovati vsi vsak dan. "Pravice, ki jih zahtevamo zase, smo dolžni priznavati tudi drugim. Človekove pravice so tako hkrati dolžnost," je poudarila.

Varstvo človekovih pravic se po njenih besedah ne začne in ne konča na ustavnem sodišču, ampak takrat, ko se srečamo s človekom. Vsako institucijo obvezuje ustava, ustavno sodišče pa je v slovenski državi le zadnji varuh človekovih pravic, je poudarila.

Vrhovni sodnik Erik Kerševan je menil, da se mora vsak državljan zavedati svojih človekovih pravic. Potem jih bo tudi lažje uveljavljal,je dodal. Na tem področju opaža napredek, saj se vedno več ljudi poda na sodno pot, da dosežejo spoštovanje človekovih pravic.

Sodstvo, državno upravo in druge organe pa je treba po njegovi oceni krepiti tam, kjer je varovanje človekovih pravic najbolj učinkovito, to pa je na prvi stopnji.

Komisija DZ za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti po besedah njene predsednice Eve Irgl iz SDS ugotavlja aroganco in ignoranco državnih organov, saj od njih ne dobi odgovorov. Vendar pa opažajo premike na bolje, tako da ni več potrebnih toliko pozivov za posredovanje odgovora.

Največ peticij, ki jih prejme komisija, je s področja pravosodja. Na drugem mestu po številu peticij je delovnopravna zakonodaja, zlasti neizplačevanje plač. Tretje mesto pa zaseda zdravstvo, predvsem zaradi čakalnih vrst,je povedala.

Za varstvo človekovih pravic je odgovorna država, saj se je k temu zavezala s podpisom deklaracije o človekovih pravicah, je opozorila direktorica Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij Katarina Bervar Sternad.

Nevladne organizacije po njenih besedah spodbujajo državo, jo opozarjajo in s strokovnim znanjem prispevajo k temu, da bi bilo spoštovanje človekovih pravic čim bolj učinkovito. "Dopolnjujemo tisto, česar država ne zmore ali ne želi izvajati," je pojasnila.

Pravica, ki ni učinkovito varovana, ni pravica, je izpostavila. Poleg tega je menila, da je zelo pomembno poznati mednarodno pravo človekovih pravic.

Namestnik varuhinje človekovih pravic Miha Horvat pa se je v svojem prispevku ustavil pri nekaterih sodnih primerih, ki so po njegovih besedah pomembni z vidika obravnavanja človekovih pravic.

Med njimi je omenil primer obsojenca, ki naj ne bi uspel dokazati abstinence od drog. Glede na to so ga namesto prestajanja zaporne kazni ob koncih tedna premestili na zaprt oddelek. V tem primeru se je varuh prvič obrnil na Evropsko sodišče za človekove pravice, zadeva pa je še odprta,je dejal.

Komentar bo javno objavljen

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2017

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2016

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar