Kot navajajo v SDH, ne gre za nasprotje interesov, če član nadzornega sveta sebe predlaga za predsednika ali namestnika predsednika nadzornega sveta ali za člana ali predsednika komisije nadzornega sveta. Svojo kandidaturo lahko tudi utemelji. Po mnenju SDH je sicer primerneje, če se nadaljnje razprave vzdrži, razen če so vprašanja izrecno naslovljena nanj. Član nadzornega sveta tudi lahko glasuje o sebi kot kandidatu za te funkcije.
Če nadzorni svet imenuje uprave ali izvršne direktorje pa po drugi strani ne gre za samoorganizacijo nadzornikov. V teh primerih je podano nasprotje interesov člana nadzornega sveta, ki bi bil hkrati kandidat za člana ali predsednika uprave.
Tudi imenovanje izvršnega direktorja v enotirnem sistemu upravljanja po mnenju SDH sodi med primere, ko se mora kandidat vzdržati razprave in glasovanja. Izjema bi lahko veljala le v primeru, ko članom upravnega odbora v zvezi s funkcijo izvršnega direktorja zaradi zakonske ali statutarne ureditve ne konkurirajo zunanji kandidati.
V skupino primerov, pri katerih se mora član organa nadzora vzdržati glasovanja, pa sodijo tudi primeri, ko bi organ nadzora odločal o odpoklicu s funkcij v okviru istega organa. Tako npr. predsednik nadzornega sveta ne sme glasovati, če je na dnevnem redu nadzornega sveta njegov odpoklic s te funkcije.
SDH je to pojasnilo prvenstveno objavil za organe nadzora družb, v katerih ima SDH večinski delež ali prevladujoči vpliv, pomembno pa je tudi za ostale družbe s kapitalsko naložbo države.