Saul Luciano Lliuya trdi, da mora RWE kot en od največjih svetovnih proizvajalcev ogljikovega dioksida nositi del stroškov za zaščito njegovega domačega mesta Huaraz. Mesto ogroža ledeniško jezero, ki bi lahko zaradi prenapolnjenosti poplavilo tudi posestvo in imetje Lliuye.
Prvo zaslišanje pred sodiščem je potekalo sredi novembra, do danes pa sta imeli obe strani čas, da predstavita še dodatne argumente, na podlagi katerih je sodišče odločilo o nadaljnjih korakih. Danes so sodniki poudarili, da tudi tisti, ki ravnajo v skladu z zakonodajo, morajo odgovarjati za povzročeno premoženjsko škodo.
Sodišče se bo sedaj obrnilo na strokovnjake, ki bodo presodili, ali je mogoče izmeriti in izračunati prispevek RWE k verigi dogodkov, o katerih poroča Lliuya. Strokovnjaki bodo tako morali s številko ovrednotiti krivdo RWE, cifra pa bi lahko bila drugačna od trditev Perujca, so dodali.
"To je ogromen uspeh ne le zame, ampak za ljudi mesta Huaraz in povsod po svetu, ki jih ogrožajo podnebne spremembe," je sporočil Lliuya. Nemški mediji so sicer njegov boj proti RWE že označili za bitko Davida proti Goljatu.
Nevladna organizacija Germanwatch, ki pomaga Lliuyi, pa je poudarila, da gre za "zgodovinski preboj globalnega pomena". "Veliki proizvajalci toplogrednih plinov bodo morali poskrbeti za zaščitne ukrepe proti podnebni škodi," so prepričani.
Nemška politika je v zadnjem času precej razdeljena glede tega, kako uravnotežiti podnebno ukrepanje in gospodarsko rast. Vlada kanclerke Angele Merkel je zagnala energetsko tranzicijo, ki naj bi državo popeljala na pot rabe obnovljivih virov energije, a je napredek počasen. Državo so pretresli tudi škandali, povezani z avtomobilskimi proizvajalci, ki so s svojimi vozili goljufali na okoljskih testih.
V RWE sicer trdijo, da eno samo podjetje ne more biti krivo za konkretne posledice podnebnih sprememb. Ob tem so izpostavili tudi svoje prizadevanje za bolj zeleno prihodnost in poudarili, da ne vedo, zakaj je kmet izpostavil prav njih.
Lliuya sicer od RWE terja 17.000 evrov za postavitev protipoplavne zaščite na jezeru. Prav tako želi povrnitev 6384 evrov, ki jih je v ukrepe doslej vložil sam. Svojo tožbo je osnoval na podlagi študije iz leta 2013, ki je ugotovila, da je RWE odgovoren za 0,5 odstotka globalnih izpustov toplogrednih plinov od začetka industrializacije.
Poskusov tožb zaradi škode, ki jo povzročajo proizvajalci toplogrednih plinov, je po svetu vse več. Tako Greenpeace na primer toži norveško vlado, ker je naftnim podjetjem dovolila dostop do Arktičnega oceana. Trdijo, da vlada s tem krši ustavno pravico do zdravega okolja in deluje v nasprotju s pariškim sporazumom.