Štuhec je na novinarski konferenci, na kateri so predstavili izjavo Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci glede načrtovanega spreminjanja ureditve financiranja zasebnega osnovnega šolstva, spomnil, da je na mizi odbora za izobraževanje predlog novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Pri tem je DeSUS predlagal dopolnilo, ki mu podporo napovedujejo tudi v SMC, po katerem bi država obvezni del javnega programa v zasebnih osnovnih šolah financirala 100-odstotno, razširjenega dela javnega programa pa ne bi financirala.
A takšen predlog bi, če bi bil sprejet, po opozorilih Štuheca, člana Komisije Pravičnost in mir, celo zmanjšal financiranje zasebnih osnovnih šol, saj država trenutno tako obvezni kot razširjeni javni program financira 85-odstotno. Pri tem gre "za drugi poizkus izigrati odločbo ustavnega sodišča", je dejal. Dodal je, da je ustavno sodišče v odločbi jasno zapisalo, da mora država 100-odstotno financirati tako obvezni kor razširjeni del javnega programa. "Če temu ne bo tako, bo treba očitno še enkrat iti na ustavno sodišče," meni.
Ljubljanski nadškof metropolit Zore pa je opozoril na nedopustnost spreminjanja ustave na način, kot je predlagano trenutno, čeprav se zdi, da v DZ za spremembo več ni zadostne večine. Takšno spreminjanje ustave je skrajno zaskrbljujoče, ne samo za zasebne šole, ampak tudi "za splošno pravno in nedemokratično kulturo pri nas", je dejal. Po njegovem bi nespoštovanje odločbe ustavnega sodišča pomenilo, da bi se še naprej delale razlike med otroki v zasebnih in tistimi osnovnih šolah.
Tudi v Komisiji Pravičnost in mir v izjavi poudarjajo, da bi država v primeru, da ne bi uzakonila višine financiranja, kot jo narekuje odločba ustavnega sodišča, "pospeševala socialno razslojevanje otrok in namenoma vzpostavila razmere, v katerih bi bili izobrazba na praviloma kvalitetnih zasebnih šolah in ustavna pravica do svobodnega izobraževanja svojih otrok v skladu z določenim prepričanjem dostopni zgolj otrokom iz bogatejših in nedostopni za otroke iz finančno šibkejših družin".
Zore DZ ne odreka pravice, da lahko spreminja ustavo, a poudarja, da je pomemben tudi namen: "V konkretnem primeru ta namen ni demokratičen, kar potrjuje tudi mnenje številih ustavnih pravnikov." Na vprašanje, ali namerava Katoliška cerkev ustanavljati nove zasebne šole, pa je odgovoril: "Glede na to, koliko težav imamo že samo z ohranjanjem teh šol in njihovim umeščanjem v naš zideologiziran prostor, imamo že zdaj preveč dela, da bi si lahko privoščili ustanavljanje še kakšne šole."
Štuhec pa je na vprašanje, ali si Cerkev želi, da bi v slovenske šole uvedli verouk, odgovoril nikalno: "Verouk je kateheza, ki je v domeni Cerkve in ga iz Cerkve ne bomo dali, ker če bi to naredili, bi bili neumni." Bi pa bili pa po njegovem za to, da se uvede pouk o religijah kot nekonfesionalni pouk, saj tak pouk poznajo številne evropske države.
