Ocena splošnega zdravja gospodarstva Slovenije se je zvišala s 6,1 na 6,3. Povprečje za območje z evrom je 5,8, Slovenija se tako po zdravju uvršča precej bolje kot denimo Avstrija (5,6), Belgija (5,4), Finska (5,1), Portugalska (4,9) in Francija (4,8).
Po zdravju se sicer najvišje na lestvici tudi letos uvršča Estonija (ocena 7,5), sledijo Češka, Malta in Nemčija ter Luksemburg.
Raziskovalci so izpostavili štiri glavne stebre splošnega zdravja: potencial rasti, konkurenčnost, fiskalno vzdržnost ter odpornost. Slovenija si je pri potencialu za rast prislužila oceno 6,2 (lani 5,9), pri konkurenčnosti 5,9 (lani 5,7), pri fiskalni vzdržnosti 6,0 (lani 6,1) in pri odpornosti 7,0 (lani 6,7).
Pri potencialu rasti je povprečje evrskega območja 5,2, pri konkurenčnosti 6,1, pri fiskalni vzdržnosti 5,9, pri odpornosti pa 6,1.
Medtem ko je Slovenija po zdravju napredovala za eno mesto, je tega izgubila pri oceni napredka prilagajanja. Ocena se sicer glede na lani ni spremenila in ostaja pri 5,0.
Pri oceni napredka prilagajanja se najvišje na lestvici uvršča Grčija (ocena 7,4), sledijo Irska, Latvija, Romunija in Španija.
Pri napredku prilagajanja na področju ekonomskih odnosov s tujino je Slovenija letos dobila oceno 7,4 (lani 6,9; povprečje območja evra 4,3), pri napredku fiskalne prilagoditve oceno 5,7, kar je toliko kot lani (povprečje območja evra 3,7), pri napredku prilagajanja stroškov dela 4,6 (lani 4,2; povprečje območja evra 2,6), pri reformnem napredku pa 2,3 (lani 3,4; povprečje območja evra 4,2).
Kot še navajajo raziskovalci, so strukturne reforme in druge prilagoditve v večjem delu EU pripomogle k večji fleksibilnosti gospodarstev. Območje evra kot celota je bolj uravnoteženo in bolj dinamično, politična negotovost pa ostaja eno največjih tveganj.
