"Tudi v tretjem četrtletju smo zabeležili solidno visoko gospodarsko rast," je na današnji novinarski konferenci statističnega urada povedala Romana Korenič z oddelka za nacionalne račune. Kot je dodala, se je BDP v prvih devetih mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za 4,7 odstotka.
Realna rast BDP je bila v tretjem četrtletju nekoliko nižja kot v drugem, ko je po popravljeni oceni dosegla 4,6 odstotka oz. 0,2 odstotne točke več od prvotnih podatkov, je razvidno iz podatkov statističnega urada. Še višja je bila v prvem trimesečju, to je 5,1-odstotna.
Nekoliko nižja od prejšnjega obdobja je bila rast tudi po sezonsko prilagojenih podatkih. V drugem trimesečju je bila rast na četrtletni ravni 1,2-odstotna, v medletni primerjavi pa 5,4-odstotna.
K rasti sta pozitivno prispevala tako domače trošenje kot zunanje povpraševanje. Izvoz se je okrepil za 12 odstotkov, uvoz za 10,1 odstotka. Ker je izvoz naraščal precej hitreje od uvoza, je bil zunanjetrgovinski presežek rekorden. Dosegel je 11,6 odstotka BDP, kar je največ od leta 1995, odkar so na voljo podatki.
V tretjem trimesečju je še naprej naraščala tudi domača potrošnja, a zmerneje kot doslej. Ta se je povečala za 2,4 odstotka oz. za 1,1 odstotne točke počasneje kot v drugem trimesečju. "Še vedno najbolj naraščajo izdatki gospodinjstev za večje nakupe. Nakupi trajnih dobrih naraščajo že zadnji dve leti, v tretjem četrtletju se je ta visoka rast nekoliko umirili," je dodala Koreničeva.
Na nekoliko počasnejšo rast je vplivala predvsem nižja rast bruto investicij. "Razlog za upočasnjeno rast bruto investicij je bila nekoliko upočasnjena rast investicij v razna osnovna sredstva in v spremembah zalog," je pojasnila. Slednje so tokrat upočasnile rast BDP za 0,7 odstotne točke.
Bruto investicije v osnovna sredstva so se v tretjem četrtletju povečale za šest odstotkov in enakomerno; med investicijami v gradbene objekte so se nekoliko bolj povečale investicije v stanovanjske zgradbe, med investicijami v stroje in opremo pa investicije v transportno opremo. Te naraščajo najdlje in po visokih stopnjah. Sedaj se ta rast nekoliko umirja, je nanizala Koreničeva.
"Kljub temu da imamo rast investicij v vsa osnovna sredstva skozi vse letošnje leto, te še vedno zaostajajo za ravnijo pred krizo za okoli 40 odstotkov," je izpostavila Koreničeva. Primerjava komponent BDP v času pred krizo, torej z letom 2008 in danes namreč kaže, da je BDP višji za tri odstotke, izvoz za 33 odstotkov, uvoz za 11 odstotkov, zasebna potrošnja za šest odstotkov, investicije v osnovna sredstva pa so nižje za 40 odstotkov.
Vseh zaposlenih je bilo v tretjem četrtletju 991.667, kar je za 2,7 odstotka ali 26.077 zaposlenih več kot v tretjem četrtletju lani. Največ oseb se je zaposlilo v predelovalnih dejavnostih, v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih ter v dejavnosti promet in trgovina.
Kot je še povedala Koreničeva, podatki kažejo, da je v tretjem četrtletju 2008 zaposlenost dosegla več kot milijon ljudi. "Do te številke nam manjka še približno 25.000 oseb," je dejala.
Na vprašanje, kakšno gospodarsko rast torej država lahko pričakuje v letošnjem letu, je odgovorila z navedbo: "Če bi bila rast v zadnjem letošnjem četrtletju enaka kot v tretjem, ko je bila 4,5-odstotna, bi letna rast BDP znašala 4,7 odstotka."
