Danes so po ministričinih besedah poskušali nasloviti problem, na katerega je Evropska komisija opozorila na zadnjem sestanku - vprašanje izboljšanja upravljanja banke.
"Zato smo predlagali, da se zaveze, sprejete leta 2013, nadgradijo z imenovanjem t. i. upravljavskega zaupnika, to je neodvisnega strokovnjaka, ki bi prevzel vlogo upravljanja s to naložbo v imenu in za račun države," je pojasnila ministrica.
Pri tem se je po njenih besedah izkazalo, da to ne more biti upoštevano kot samostojni ukrep, lahko pa je upoštevano v povezavi z določitvijo novega roka za privatizacijo. Odgovora na vprašanje, kakšen bi bil ta rok, za zdaj ni.
Vraničar Ermanova je v povezavi s tem poudarila, da končni rezultat ostaja, da lahko država po končani privatizaciji obdrži 25 odstotkov in eno delnico; v koliko korakih in kako - to pa je stvar dogovarjanja.
Tudi odgovori na vprašanja, kdo bi bil neodvisni upravljavec in kdo bi ga imenoval, so stvar nadaljnjega dogovarjanja, je povedala ministrica.
Po izhodiščnem predlogu, ki ga je danes predstavila, bi zaupnika sicer imenovala vlada na podlagi mednarodnega javnega poziva, po predhodni potrditvi Evropske komisije, o zadevi pa bi moral biti obveščen tudi regulator, Evropska centralna banka.
Položaj po oceni Vraničar Ermanove nikakor ni preprost, iskanje kompromisa, ki bi zadovoljil obe strani, je izjemno težko, kar se kaže tudi v tem, kako počasi prihajajo do rezultata.
"Kar se mi zdi pomembno z današnjega sestanka, je, da smo določili pot, po kateri lahko pridemo do kompromisa, sprejemljivega za obe strani, in intenzivno si bomo prizadevali, da se to tudi zgodi," je poudarila ministrica.
Ob tem je opozorila, da je njen mandat zgolj raziskati možnosti za kompromis, ključne odločitve pa mora sprejeti vlada, ki jo bo v četrtek obvestila o izidu današnjega pogovora in o možnih korakih naprej.
Na vprašanje, ali bo koalicija našla kompromis, ministrica odgovarja, da se je danes s komisarko pogovarjala na podlagi predloga, ki ga je koalicija potrdila, in da računa tudi na podporo celotne koalicije pri nadaljnjih korakih.
Pojasnila je še, da je za Slovenijo še vedno sprejemljiv tudi predlog finančne kompenzacije banke državi oziroma nastajajočemu skladu skladov, ki bi financiral projekte malih in srednjih podjetij.
"Ko bomo v naslednjih dneh ali tednih iskali ustrezne dopolnitve osnovnega predloga, ki je bil danes predstavljen komisiji, se lahko zgodi, da bo ta predlog ponovno oživel. V kakšni obliki, je pa stvar nadaljnjih pogovorov," je dejala.
O pomislekih Bruslja Vraničar Ermanova ni želela govoriti, češ da je treba to vprašati komisijo. Znova je poudarila, da so našli izhodišče, zdaj pa iščejo ustrezne dopolnitve predloga, ki bodo pripeljale do končnega cilja.
Pogovori se bodo po ministričinih besedah nadaljevali v najkrajšem možnem času, najprej na strokovni ravni, nato pa znova na ministrski.
Čas se sicer izteka. Slovenija mora namreč v skladu z zavezami v zameno za bruseljsko odobritev državne pomoči NLB v času krize leta 2013 prodati 75 odstotkov minus eno delnico banke, in sicer najmanj 50 odstotkov do konca tega leta, preostanek pa do konca 2018.
Že konec tega meseca pa se izteče rok, do katerega bi morale slovenske oblasti v primeru neizpolnitve osnovne prodajne zaveze določiti skrbnika za prodajo balkanskih podružnic NLB. Če tega ne bodo storile, bo to prva kršitev zavez.
Ministrica je v povezavi s tem danes povedala, da je komisarko obvestila o odločitvi vlade, da kljub tveganjem ocenjuje, da imenovanje prodajnega zastopnika ni primerno in da tega v četrtek ne bo potrdila, ter da se nato podrobneje s tem niso ukvarjali.
Neimenovanje prodajnega zastopnika sicer po ministričinih besedah lahko pomeni odstop od enega od elementov odločbe iz leta 2013, vendar ocenjuje, da to ne bo imelo posebnih posledic, saj so se dogovorili, da pogovore nadaljujejo še letos.
