Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, ki skupaj s predsedujočim AU, gvinejskim predsednikom Alphom Condejem sopredseduje srečanju, je v nagovoru zbranim voditeljem danes priznal, da so poročila o tem, kako kruto tihotapci z ljudmi ravnajo z Afričani, še posebej mladimi, grozljiva. Več kot 5000 jih je lani umrlo na poti čez Sredozemsko morje. A kot je posvaril, ne smejo zapasti v medsebojno obtoževanje.
"Na to ne moremo pristati. Kot tudi ne moremo pristati na naracijo, ki postavlja Afriko in Evropo eno proti drugi. Najslabše, kar lahko storimo, je, da začnemo z medsebojnim obtoževanjem. Zdaj potrebujemo skupne rešitve in močnejše sodelovanje za reševanje življenj, zaščito ljudi in to, da jim omogočimo dostojno življenje. Naša skupna dolžnost je, da okrepimo boj proti brezvestnim zločincem in jih pripeljemo pred roko pravice. Te besede veljajo tudi za trenutno situacijo v Libiji, ki z naše strani, tako evropske kot afriške, potrebuje pomoč in ne obsojanja," je dejal.
Tudi drugi voditelji se tej temi danes niso izognili in so poročila o tem, kako migrante v Libiji kot sužnje prodajajo na tržnicah, označevali z izrazi, kot sta "grozljivo" in "strašljivo". Gostitelj vrha, predsednik Slonokoščene obale Alassane Ouattara je govoril o "najslabših urah človeške zgodovine" in terjal sprejetje "vseh nujnih ukrepov" za končanje "prakse, ki sodi v neko drugo dobo", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Tudi nemška kanclerka Angela Merkel je glede poročil o grozljivih razmerah v centrih za pridržanje migrantov v Libiji in o tem, kako jih prodajajo kot sužnje, poudarila, da je to treba preprečiti, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Predsednik Nigerije Muhammadu Buhari pa je zatrdil, da bo pripeljal domov vse nigerijske migrante, ujete v Libiji in drugih delih sveta. Več afriških voditeljev, med drugim tudi predsednik Gane Nana Akufo-Addo, je sicer ubralo zelo ostre tone do Libije.
Ob robu vrha so se medtem že danes zjutraj sestali generalni sekretar ZN Antonio Guterres, predsednik komisije AU Moussa Faki Mahamat ter v imenu EU predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in visoka zunanjepolitična predstavnica Federica Mogherini. Govorili so o konkretnih korakih, s katerimi bi skupaj ukrepali proti trpljenju migrantov in beguncev, ki so žrtve kriminalnih združb, še posebej v Libiji.
Kot so sporočili v skupni izjavi, so sklenili vzpostaviti skupno delovno skupino EU, AU in ZN, katere namen bodo reševanje in zaščita življenj migrantov in beguncev na njihovi poti, še posebej v Libiji, pospeševanje prostovoljnih vrnitev v države izvora in preselitev tistih, ki potrebujejo mednarodno zaščito.
Skupina bo v bistvu okrepila delo, ki so ga že dosegle države izvora in Mednarodna organizacija za migracije (IOM) s pomočjo financiranja EU in po zaslugi katerega se je letos v svoje države prostovoljno vrnilo 13.000 ljudi. Obenem bo svoje delo tesno usklajevala z libijskimi oblastmi, okrepila pregon tihotapskih in kriminalnih združb ter prispevala k razvoju in stabilnosti držav izvora in tranzita.
Pomemben fokus dvodnevnega vrha v Abidžanu je sicer namenjen ustvarjanju boljših izobraževalnih in gospodarskih priložnosti za hitro rastočo afriško populacijo. Vlaganje v mlade za vzdržno prihodnost, kot se glasi geslo vrha, je pomembno za 60 odstotkov Afričanov, mlajših od 25 let, pa tudi za EU, ki ne želi, da bi obupani Afričani množično odhajali s trebuhom za kruhom na staro celino. Demografski izziv je ogromen, saj naj bi se prebivalstvo Afrike do leta 2050 podvojilo na okoli 2,4 milijarde.
Evropa je največja trgovinska partnerica Afrike in največja tuja vlagateljica - leta 2015 so podjetja iz EU v Afriko vložila 32 milijard evrov, kar je približno tretjina vseh neposrednih tujih naložb. EU in njene članice so največje donatorice razvojne pomoči - lani so zagotovile 21 milijard evrov. Evropski sklad za trajnostni razvoj naj bi spodbudil za 44 milijard evrov naložb. Poleg tega je po afriški celini nameščenih sedem civilnih in vojaških misij in operacij EU. A kot je danes zatrdil Tusk, "je EU pripravljena narediti še več".
V Bruslju izpostavljajo, da je to leto odločilno za odnose med EU in Afriko, saj mineva deset let od sprejetja skupne strategije, ko je treba prevetriti strateške prioritete glede gospodarskega sodelovanja, varnosti in migracij. Tusk je danes poudaril, da so se v minulih desetih letih veliko naučili, in obenem pozval k "resničnemu zavezništvu" med celinama za skupno soočanje z izzivi in izkoriščanje priložnosti.