Opozicijske poslanske skupine SDS, Levica in NSi, ki skupaj štejejo 30 poslancev, predlogu zakona niso naklonjene. V poslanski skupini nepovezanih poslancev so mnenja deljena, nekaterih pomislekov o njem pa kljub načelni usklajenosti ne skrivajo niti v koaliciji.
Povod za te pomisleke je bilo gotovo tudi kritično mnenje zakonodajno-pravne službe DZ, ki je predlog ocenila za nepregleden, vprašala se je celo, ali ustreza ustavnemu okviru. Odgovor na mnenje je ministrstvo za obrambo zajelo v 30 dopolnil, ki jih je na ponedeljkovem srečanju koalicija uskladila in bodo del petkove razprave na matičnem delovnem telesu. Kljub vsemu pa je poslanec SMC Marjan Dolinšek poudaril, da ga moti, da v predlogu ostajajo določbe o civilnih osebah, ki delajo na vojaškem področju.
Z usklajevanji predloga bo koalicija nadaljevala v četrtek popoldne, ko se bo soočila tudi s predlogi dopolnil iz opozicijskih vrst. Vendar pa glede skorajšnje potrditve predloga niti v SD, iz vrt katere prihaja predlagateljica zakona, ministrica za obrambo Andreja Katič, po besedah vodje poslanske skupine Matjaža Hana niso ravno optimistični. Resda se predlog sprejema z dvotretjinsko večino navzočih poslancev in ne vseh poslancev. Toda že dejstvo, da ga bo matični odbor za obrambo v petek obravnaval le dve uri in pol pred začetkom seje kolegija predsednika DZ, kaže na to, da razprave do tedaj ne bodo končali, sploh ob množici dopolnil.
"Glede na to, koliko je amandmajev, je jasno, da je zakon slab," je za STA ocenil poslanec SDS Žan Mahnič. To je po njegovih besedah rezultat dejstva, da je predlog zakona nastajal "v zaprtem krogu treh oseb pod strogo tajnostjo". Ministrici za obrambo zato Mahnič predlaga, naj predlog zakona umakne in pripravi novega.
Z dopolnili želijo v SDS med drugim razširiti sestavo Slovenske vojske s pripadniki prostovoljne rezerve. Predlagajo tudi, da bi bilo načelnika generalštaba mogoče razrešiti kadarkoli in ne le v obdobju enega leta po nastopu mandata novega ministra.
V SDS bi uvedli tudi nov institut - varuha vojakovih pravic. "Sindikati, ki so do uveljavitve tega zakona pridobili status reprezentativnega sindikata na ministrstvu po splošnih predpisih, lahko nadaljujejo delo, dokler izpolnjujejo pogoje za reprezentativnost po splošnih predpisih, sindikati v Slovenski vojski pa do sprejema zakona o institutu Varuha vojakovih pravic," še predlagajo v SDS.
Podobno stališče glede delovanja sindikatov imajo tudi v NSi. Eno od njihovih dopolnil se namreč nanaša tudi na ukinitev sindikatov. Kot je navedeno v dopolnilu, "pripadniki Slovenske vojske nimajo pravice do sindikalnega združevanja, kar pa ne velja za druge javne uslužbence na obrambnem področju". Vojaki bi zaradi te prepovedi dobivali finančno kompenzacijo v višini 60 evrov mesečno, za uveljavljanje njihovih interesov pa bi se oblikovalo posebno stanovsko združenje, je za STA pojasnil vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin.
Tonin je že napovedal, da bo zakonu ne glede na vse nasprotoval. Kot je pojasnil, se je tako odločil zaradi zavrnitve njihovega predloga za povišanje sredstev za obrambni proračun za 67 milijonov evrov pri sprejemanju proračuna za leta 2018. Preostalih pet poslancev NSi naj bi se po njegovih besedah odločalo glede na poslansko razpravo oz. glede na podporo dopolnilom NSi.
Med pomembnejšimi dopolnili je Tonin izpostavil še predlog, da bi bilo z vojakom mogoče skleniti pogodbo tudi po 45. letu starosti, če izpolnjuje določene psihofizične pogoje in ima specialna znanja, nujno potrebna za delovanje Slovenske vojske.
V Levici so aktualno različico predloga zakona danes komentirali na novinarski konferenci. Kot je dejal poslanec Miha Kordiš, ne pristajajo na to, da "se obramba Slovenije podreja interesom Nata in zahodnih velesil". Zahteve Nata in EU, da mora Slovenija vsako leto povečevati izdatke za vojsko, so po njegovi oceni za Slovenijo škodljive. V Levici se zato zavzemajo za zamrznitev vojaških izdatkov, umik iz Natovih operacij in postopno zmanjšanje stalne sestave z upokojevanjem.
Kordiš upa, da bo zakon o obrambi ostale brez potrebne dvotretjinske podpore, ne glede na razplet glasovanja pa so za obravnavo predloga pripravili nekaj dopolnil. Tako želijo med drugim prenesti odločanje o vojaških operacijah z vlade na DZ. V Slovenski vojski ne bi več zaposlovali duhovnikov, vojski bi odvzeli policijska pooblastila, v celoti pa bi prepovedali namestitev jedrskega orožja na ozemlje Slovenije in uporabo jedrskega, kemičnega in biološkega orožja v okviru celotnega zavezništva.
Poslanska skupina nepovezanih poslancev v odboru za obrambo nima svojega predstavnika, vendar pa bodo njihovi glasovi šteli v primeru glasovanja o predlogu na plenarni seji DZ, če bo zakon tja seveda sploh prispel. Po besedah vodje poslanske skupine Bojana Dobovška za STA je stanje na področju obrambe vsekakor treba urediti. Vendar pa ima predlog toliko pomanjkljivosti, da meni, da se ga tudi z dopolnili ne da popraviti.
Drugače razmišlja Alenka Bratušek. Spomnila je, da sta zakon skupaj z Mirjam Bon Klanjšček v prvem branju podprli, prav tako sta mu naklonjeni v nadaljevanju obravnave. Najprej pa je seveda treba videti, ali ga bo podprl matični odbor, je dejala za STA.
