Šeksa že desetletja spremlja slab sloves sodelavca nekdanje jugoslovanske obveščevalne službe. O tem so večkrat poročali hrvaški mediji, pričali pa njegovi politični nasprotniki. Konec prejšnjega tedna so objavili dokumente o policijskem pregonu družine hrvaških nacionalistov iz leta 1974, pri tem pa je takratni osiješki odvetnik Šeks označen kot sodelavec jugoslovanske tajne policije s kodnim imenom "Kolega".
Dokumente o Šeksovi vlogi je minulo nedeljo objavil hrvaški Jutarnji list, potem ko so jih našli v hrvaškem državnem arhivu v povezavi s primerom, ki je potekal leta 1974 v Osijeku proti takrat 18-letnemu Zlatku Bagariću. V avtentičnost dokumentov nihče ne dvomi, a se razlikujejo interpretacije.
Šeks trdi, da gre za "netočne, tendenciozne in manipulativne" navedbe zagrebškega časnika, češ da je bil na pogovoru z "udbaši", da bi se izognil pasti, ki naj bi jo jugoslovanska obveščevalna služba namenila njemu. V sporočilu za javnost je objavil, da je bil žrtev jugoslovanske obveščevalne službe, ki ga je nadzirala dve desetletji, ter da je bil v "montiranem procesu" leta 1981 obsojen na osemmesečno zaporno kazen zaradi "verbalnega delikta".
Šeks je eden od hrvaških politikov z najdaljšim stažem. Med drugim je bil v skupini piscev hrvaške ustave, večkratni saborski poslanec in tudi predsednik sabora, podpredsednik hrvaške vlade in državni tožilec.
V zadnjem času ga predstavljajo kot "strica iz ozadja" premierja Andreja Plenkovića, uradno pa nima nobene pomembne politične funkcije. V HDZ je "samo" koordinator posvetovalnega sveta HDZ. Pred kratkim je v pogovoru za hrvaški Večernji list povedal, da je svetoval premierju Plenkoviću, kako naj ravna v primeru razpada vladne koalicije s stranko Most neodvisnih list minulo pomlad in da je obenem pripravil teren za koalicijo s Hrvaško narodno stranko (HNS) preko svojih osijeških povezav z vodstvom liberalcev.
Novi dokumenti o Šeksu in jugoslovanskih tajnih službah so se pojavili sredi razprav o novem vladnem predlogu zakona o arhivih. Ni izključeno, da je objava novih dokumentov, ki znova kompromitirajo Šeksa, posledica boja znotraj HDZ z namenom oslabitve Plenkovićevega položaja, saj za Šeksa po vsem sodeč ne bo nobenih formalnih političnih posledic, ker ni več na nobenem pomembnem političnem položaju.
Na Hrvaškem tudi ocenjujejo, da je Šeksova zgodba prav tako del odgovora na vprašanje, zakaj na Hrvaškem ni bilo lustracije, za katero že več kot četrt stoletja hrepeni predvsem skrajnja hrvaška desnica.
Del hrvaškega političnega establišmenta je nedvomno izhajal iz jugoslovanskih državnih struktur. Več sto osebnih dosjejev oseb, ki so imele pomembne politične položaje pred letom 1990, so odstranili iz Udbinih arhivov, potem ko so jih zasegli hrvaški obveščevalci, je potrdil nekdanji vodja hrvaške obveščevalne službe Smiljan Reljić, ko je komentiral novi Šeksov primer.
Vsega očitno niso uspeli počistiti, ker so v hrvaškem državnem arhivu ostali dokumenti, ki pričajo o vlogah posameznikov, kot je politični veteran Šeks, ki je začel objavljati knjige o dramatičnih in kaotičnih političnih dogodkih na Hrvaškem v začetku 90. let minulega stoletja.