V Bruslju izpostavljajo, da je to leto odločilno za odnose med EU in Afriko, saj mineva deset let od sprejetja skupne strategije, ko je treba prevetriti strateške prioritete glede gospodarskega sodelovanja, varnosti in migracij.
Evropa, ki jo z Afriko veže tudi kolonialna preteklost, za vpliv na celini tekmuje s Kitajsko, Japonsko, zalivskimi državami in Indijo.
Vlaganje v mlade za vzdržno prihodnost, kot se glasi geslo vrha, je pomembno za 60 odstotkov Afričanov, mlajših od 25 let, pa tudi za EU, ki ne želi, da bi obupani Afričani množično odhajali s trebuhom za kruhom na staro celino.
Srečanju voditeljev 28 članic EU in 55 članic AU bosta sopredsedovala predsednik Evropskega sveta Donald Tusk in predsedujoči AU, gvinejski predsednik Alpha Conde, udeležili pa se ga bodo predstavniki vseh članic obeh unij.
Francijo bo na primer zastopal predsednik Emmanuel Macron, ki je trenutno na svoji prvi afriški turneji, Nemčijo kanclerka Angela Merkel, Slovenijo pa državni sekretar na zunanjem ministrstvu Andrej Logar.
Na vrh meče senco trgovina z ljudmi v Libiji, o kateri je pred dvema tednoma poročala ameriška televizija CNN. Borci za človekove pravice sicer trdijo, da so bile te kršitve znane že prej.
Evropski in afriški voditelji morajo zavrniti partnerstvo s kršitelji človekovih pravic, voditelji članic AU pa morajo pritisniti na EU, naj odpre več varnih in zakonitih poti za begunce in migrante, pozivajo v Amnesty International.
