Slovenija bi morala v skladu z zavezami v zameno za bruseljsko odobritev državne pomoči NLB v času krize leta 2013 prodati 75 odstotkov minus eno delnico banke, in sicer najmanj 50 odstotkov do konca tega leta, preostanek pa do konca 2018.
Poleti je propadel poskus prodaje NLB zaradi nestrinjanja s ponujeno ceno in tveganj v povezavi s prenesenimi deviznimi vlogami na Hrvaškem, zato se mora Slovenija zdaj dogovoriti o alternativah, pri čemer se želi izogniti prodaji donosnih balkanskih bank, ki je predvidena v primeru neizpolnitve prodajne zaveze do konca leta.
Časovni pritisk je vse večji. Konec meseca se namreč izteče rok, do katerega bi morale slovenske oblasti v skladu z zavezami določiti skrbnika za prodajo balkanskih podružnic NLB. Če tega ne bodo storile, bo to prva kršitev zavez.
Na prejšnjih sestankih je bilo na mizi več scenarijev, na primer do triletni odlog prodaje ob dodatnih kompenzacijskih ukrepih, prodaja manjšega deleža banke do konca leta in finančna kompenzacija namesto prodaje bank na Balkanu.
Ker koalicija ne pristaja na prodajo banke v tem trenutku, v Bruslju pa ne na odlog prodaje, je vlada pred tretjim sestankom podprla predlog finančnega nadomestila NLB državi oziroma nastajajočemu skladu skladov, ki bi financiral projekte malih in srednjih podjetij.
To rešitev sta pred nekaj tedni v Bruslju predstavila premier Miro Cerar in finančna ministrica predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju in komisarki za konkurenco.
Finančna ministrica je po tistem sestanku povedala, da vrsta vprašanj še ostaja odprtih in da slovenski predlog ne naslavlja vseh težav, na katere opozarja komisija.
V komisiji pa so po srečanju ponovili stališče, da je delna prodaja državnega deleža NLB pomembna zaveza za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti banke, na podlagi katere so odobrili znatno državno pomoč NLB v letu 2013.
Informacije o tem, s kakšnimi predlogi prihaja Slovenija na četrti bruseljski sestanek, so skope.
Premier Miro Cerar je konec minulega tedna v Bruslju dejal le, da osnova ostaja predlog, predstavljen na prejšnjem sestanku, ki pa je nadgrajen in dopolnjen, tako da gre naproti Evropski komisiji, a ne na škodo interesov slovenskih davkoplačevalcev.
Časnik Delo pa danes piše o tem, da se neuradno omenja možnost, da bi Slovenija v zameno za preložitev prodaje banke privolila v še bolj neodvisno korporativno upravljanje NLB, tudi prek t. i. neodvisnega skrbnika (v angleščini blind trustee).
Najverjetneje bi šlo za zasebno upravljavsko institucijo, kdo bi jo imenoval, pa menda še ni dorečeno, lahko tudi Evropska komisija. Ta rešitev bi menda lahko bila komisiji še najbolj pogodu, saj je prav od države neodvisno korporativno upravljanje banke menda tisto, kar najbolj izpostavlja in zaradi česar tudi vztraja pri privatizaciji, piše Delo.
Na ministrstvu za finance neuradnih navedb, o katerih poroča Delo, ne komentirajo.
Tudi v Bruslju za zdaj ni svežih odzivov na dogajanje v povezavi z NLB. V minulih tednih pa so, kot že omenjeno, v komisiji ponavljali, da je delna prodaja državnega deleža NLB pomembna zaveza za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti banke, na podlagi katere so odobrili znatno državno pomoč NLB v letu 2013.
