Največja opozicijska stranka SDP je predlagala, da bi saborska preiskovalna komisija nadaljevala svoje delo po tistih točkah, ki niso del pravosodne preiskave o Agrokorju, a je večina članov komisije temu nasprotovala.
Saborska večina se je sklicevala na zakon o preiskovalnih komisijah, ki določa ustavitev dela preiskovalnih komisij, ko se začne pravosodni postopek v neki zadevi iz predmeta preiskave. Danes so pojasnili, da komisije za Agrokor niso ukinili, temveč zaustavili njeno delovanje med potekom pravosodne preiskave.
Zagrebško sodišče je 20. novembra potrdilo, da se je začela pravnomočna preiskava proti 15 osebam zaradi domnevnega kriminala v koncernu, med katerimi je prvoosumljenec nekdanji dolgoletni predsednik uprave Agrokorja Ivica Todorić.
HDZ je od začetka poletja zavračala možnost ustanovitve preiskovalne komisije za Agrokor, a je oktobra popustila, ker je SDP z začetkom dela komisije pogojevala izbiro treh ustavnih sodnikov. Socialdemokrati so med drugim obtožili HDZ, da je prejšnji mesec popustila pri zahtevi za ustanovitev komisije, ker je načrtovala, da bo kmalu zatem zaustavila njeno delo.
Devetčlansko preiskovalno komisijo so ustanovili z namenom, da bi ugotavljala predvsem politične okoliščine poslovanja Agrokorja od njegovega začetka do aktualnih dogodkov, a je HDZ na različne načine ovirala delo komisije ter zavračala možnost, da bi zaslišali hrvaškega premierja Andreja Plenkovića, pristojne ministre za Agrokor in izrednega pooblaščenca vlade za koncern Anteja Ramljaka.
Preiskovalna komisija je imela štiri seje, ki zaradi kronološkega pristopa razvoju koncerna niso prinesle veliko novih in zanimivih informacij. Večina premierjev in uradnikov, ki so bili v vrhu države v 90. letih prejšnjega stoletja je povedala, da se ne spomni morebitnih povezav med takratnimi vladami in Agrokorjem.
