c S

Kitajci krepijo sodelovanje s srednjo in vzhodno Evropo; podpis pogodb tudi s Slovenijo

28.11.2017 08:25 Budimpešta/Debrecen, 27. novembra (STA) - V Budimpešti so se danes zbrali predsedniki vlad 16 držav srednje in vzhodne Evrope ter Kitajske. V ospredju so bili infrastrukturni projekti, Slovenija pa je s Kitajsko podpisala dva sporazuma - o sodelovanju v okviru pobude za gospodarski pas svilne poti in o izvozu slovenskega medu na Kitajsko. Vzporedno je potekal gospodarski forum.

Slovenija in Kitajska sta že pred časom uspeli narediti preboj na področju kmetijskih proizvodov, tako se na primer že izvaža slovensko mleko na Kitajsko. Uspešni smo tudi pri izvozu vina, danes pa sta strani podpisali še pogodbo, da bo Slovenija na Kitajsko izvažala med. "Enako gremo naprej z mesnimi produkti," je ob robu srečanja pojasnil premier Miro Cerar.

Pomembna je tudi Luka Koper, ki je po njegovih besedah eno ključnih oken Slovenije v svet in hkrati vstopna točka za Kitajsko in mnoge druge države v srednjo in tudi severno Evropo. "Vsi želimo, da bi zgradili drugi tir. To je tisti vizionarski projekt, ki bo Slovenijo ohranil na svetovnem transportnem zemljevidu," je prepričan.

Zadovoljstvo z vrhom je izrazil tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan. Po podpisu protokola s Kitajsko za mleko in mlečne proizvode ter uspešno zaključenem postopku za ribje konzerve je tudi današnji podpis protokola za čebelje proizvode po njegovih besedah "potrditev, da Slovenija zna prisluhniti domačim proizvajalcem, narediti ustrezne obvezne administrativne postopke ter s tem za domača podjetja in tudi javno dobro delati korist, ki jo ima Slovenija od gospodarskega sodelovanja".

Cerar je spomnil, da je Slovenija v zadnjih treh letih s Kitajsko povečala blagovno menjavo za 35 odstotkov, k čemur je po njegovih besedah prispevalo tudi sodelovanje v okviru iniciative 16+1.

Bistvo teh srečanj je, da se okrepi sodelovanje na področju infrastrukture, da se odpirajo povezovalne poti in da se okrepi sodelovanje na področju gospodarstva. Cerar je dejal, da je za Slovenijo še posebej pomembno sodelovanje na področjih visoke in napredne tehnologije, kjer slovenska podjetja s kitajskimi že sodelujejo.

"Gre pa tudi za druge oblike gospodarskega sodelovanja, kot je denimo turizem," je nadaljeval. Na tem področju imamo po njegovi oceni veliko potencialov, saj se je samo v zadnjem letu število kitajskih turistov povečalo za skoraj 20 odstotkov. "Zato se tudi trudimo, da bi vzpostavili še boljše prometne povezave, tudi letalsko povezavo med Slovenijo in Kitajsko," je dodal Cerar.

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je izpostavil današnji podpis memoranduma o sodelovanju v iniciativi en pas ena pot oz. svilni poti, s čimer smo po njegovi oceni naredili še en korak naprej k boljšemu sodelovanju s Kitajsko.

"To iniciativo je podpisalo že več kot 60 držav, Kitajska pa je postala naš največji zunanji trgovinski partner zunaj EU in zahodnega Balkana," je pojasnil gospodarski minister. Kot je izpostavil, je Slovenija s trgovinsko menjavo s Kitajsko lani presegla menjavo z Rusijo. Prepričan je, da podpisi, kot je bil današnji, ustvarjajo pogoje za povečanje blagovne menjave s Kitajsko.

V okviru srečanja v Budimpešti so se sestali tudi gospodarstveniki sodelujočih držav. Ob tej priložnosti je podjetje SHS Aviation, ki preko družbe Aerodrom Maribor s pomočjo azijskega kapitala upravlja z mariborskim letališčem, z enim največjih gradbenih podjetij na svetu China State Construction Engineering Corporation podpisalo 660 milijonov evrov vreden dogovor za prenovo in podaljšanje steze na letališču.

Sredstva bodo po besedah prokurista SHS Aviation Marka Grosa namenjena podaljšanju letališke steze, povečanju terminala, povečanju skladišč za tovor in druge dejavnosti, hangarjem, hotelskim nastanitvam in podobno. Predpogodbo je sicer Gros ocenil za začetek sodelovanja in vstopnico za pridobitev sredstev iz nabora sredstev svilne poti.

Uvodoma sta udeležence na gospodarskem forumu nagovorila madžarski in kitajski premier, Viktor Orban in Li Keqiang, oba pa sta poudarila pomen sodelovanja med regijama.

Orban je izpostavil, da 16 držav srednje iz vzhodne Evrope tvori regijo, ki leži med silami, kot sta Nemčija in Rusija, danes pa je motor gospodarske rasti na stari celini. Spomnil je, da je 11 članic iniciative 16+1 že članic EU, pet pa jih je kandidatk. Ob tem je poudaril, da Evropa ne sme postati utrdba in se zapirati, "sploh v času, ko so pred nami veliki izzivi, s katerimi se lahko spopademo le kot zavezniki".

Sodelovanje Kitajske in 16 držav srednje in vzhodne Evrope se je po Orbanovih besedah v zadnjih šestih letih, odkar sta se strani povezali v iniciativo, znatno povečalo. Pri tem je med drugim izpostavil področje infrastrukture.

Kitajski premier Li Keqiang je izpostavil, da je jesen čas za načrtovanje prihodnosti, ob čemer je napovedal, da namerava Kitajska v razvojne in investicijske projekte v 16 vzhodnih in srednjih evropskih državah vložiti dve milijardi evrov. Doslej so kitajske investicije v šestnajsterici dosegle že devet milijard dolarjev.

V torek Cerarja čaka še bilateralno srečanje s kitajskim premierjem Li Keqiangom. Odprla bosta več tem, predvsem pa bo Cerar spomnil na pobudo, da bi z nordijskim centrom v Planici, znanjem ter izkušnjami pomagali Kitajcem pri organizaciji olimpijskih iger leta 2022.