Predlagani zakon o raziskovalno-razvojni dejavnosti, ki so ga spisali na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, na Institutu Jožef Stefan (IJS) po navedbah njegovega direktorja Jadrana Lenarčiča zavračajo. S predlogom so prav tako nezadovoljni na Kemijskem inštitutu in Nacionalnem inštitutu za biologijo, zato so poenotili stališče, ki ga nameravajo predstaviti v torek na novinarski konferenci.
"Menimo, da je predlog zakona, ki je bil poslan v javno obravnavo, nesprejemljiv. Predlagatelj zakona ni upošteval stališč delovne skupine za pripravo zakona, ki je sestavljena tako, da predstavlja širše interese izvajalcev in uporabnikov raziskovalno-razvojne dejavnosti," so zapisali podpisniki.
Prepričani so, da zakon ne naslavlja ključnih problemov slovenske znanosti, njene mednarodne konkurenčnosti in povezovanja z gospodarstvom, ter ne vpeljuje rešitev, ki bi bile usklajene z znanstveno sfero, ampak gredo po njihovem mnenju v napačno smer.
Posebej poudarjajo, da cilji in namen zakona niso ustrezno opredeljeni, zakon ne podaja ustreznih izhodišč in analiz stanja glede na potrebe gospodarstva in v primerjavi s svetom. Zakon po njihovi oceni ne obravnava znanstvenega raziskovanja in razvoja v kontekstu celovitega inovacijskega sistema, ne vpeljuje tehnološke agencije in se tudi ne povezuje z visokošolsko dejavnostjo.
Poleg tega zakon v nasprotju s trendi v razvitem svetu zmanjšuje avtonomnost raziskovalnim organizacijam in povečuje vpliv politike na izvajalce raziskovalno-razvojne dejavnosti. Kot opozarjajo na treh raziskovalnih inštitutih, zakon ukinja financiranje programov raziskovalnih skupin, ki s 60 odstotki predstavlja glavni steber nacionalnega financiranja znanosti v državi, ter ga spreminja v institucionalno financiranje, ki ima lahko poguben vpliv na kakovost in mednarodno konkurenčnost.
"Zakon ne naslavlja investicij v raziskovalno infrastrukturo, ne navaja vrste prepotrebnih inštrumentov spodbujanja in izvajanja raziskovalno-razvojne dejavnosti, mednarodne izmenjave ter izmenjave med znanostjo, visokim šolstvom in gospodarstvom," menijo in izpostavljajo še številne napake, nedoslednosti in nepremišljenosti. Podpisniki zato predlagajo, naj se zakon preda v obravnavo delovni skupini, ki naj v sodelovanju s stroko in pripombami "poišče primernejše rešitve in pripravi kakovostno, argumentirano in novo besedilo, ki ga bo lahko podprla sfera in strokovna javnost".
Predlog zakona tudi za Znanstvenoraziskovalni center SAZU ni sprejemljiv. "Ne, tega nismo pričakovali. Še posebej, ker smo se na zadnjem delovnem srečanju skupine, ki naj bi pripravila prenovljeni osnutek, dogovorili, da se besedilo ponudi v javno razpravo šele, ko se vsebinsko uskladimo. Ministrstvo se je kljub dogovoru odločilo za začetek javne razprave," je za STA pojasnil direktor ZRC SAZU Oto Luthar.
Poleg korektnega sodelovanja so pričakovali uskladitev temeljnih pojmov, kot so stabilno, institucionalno in dolgoročno financiranje, skupen premislek načel delovanja, kdo so nosilci odločitev in zakaj, lastništvo prostorov, prosti dostop do podatkov in podobno, je naštel Luthar.
Tudi v rektorski konferenci so že pred časom opozorili, da predlog zakona potrebuje bistvene popravke.
Na Javni agenciji za raziskovalno dejavnost RS pa so za STA navedli le, da bodo konca razprave oblikovali "končni odziv, ki bo naslovil dileme in vprašanja". Pozdravljajo pa predviden dvig sredstev za raziskovalno dejavnost.
Predlog zakona, ki je v javni razpravi do srede, 29. novembra, med drugim predvideva dvig sredstev za raziskovalno-razvojno dejavnost na 0,7 odstotka BDP v petih letih in na odstotek BDP v desetih letih, uvaja institucionalno financiranje, nagrajevanja raziskovalcev, oblikovanje sveta za raziskovanje in inovacije, sveta razvojnih ministrov in nacionalnega sveta za integriteto v znanosti in na novo opredeljuje javno službo v raziskovalno-razvojni dejavnosti.
