Tožilstvo Rokavcu očita, da ob predložitvi zahtev za izdajo soglasja za zadolžitev občine ministrstvu za finance leta 2013 ni priložil pogodbe za rekonstrukcijo cest na območju Litije s tamkajšnjo družbo Trgograd v vrednosti dobrih šest milijonov evrov. Ker ministrstvo za slednjo ni vedelo, je občini izdalo soglasje za zadolžitev, občina pa je presegla zakonsko dovoljeni prag zadolževanja.
Rokavec je očitke že na prejšnji obravnavi zavrnil. Kot je pojasnil, je občina prvi, trimilijonski kredit dobila, še preden so podpisali pogodbo s podjetjem Trgograd. Pri drugi zahtevi za soglasje pa se jim je, potem ko so z ministrstva dobili poziv za dopolnitev zahteve, porajal dvom, ali ima pogodba s Trgogradom elemente blagovnega kredita. Zato so s podjetjem sklenili aneks k pogodbi, ki je po Rokavčevih navedbah vse dvome odpravil. Šele nato so ministrstvu predložili izjavo, da občina nima blagovnega kredita.
To je danes potrdil tudi občinski pravnik Matija Habe, ki je povedal, da se je pri njem, potem ko so z ministrstva prejeli poziv za dopolnitev, oglasil župan in izrazil dvom, ali gre pri pogodbi s Trgogradom za blagovni kredit. Sam takrat ni bil prepričan, ali gre za blagovni kredit. Da bi odpravili vsakršen dvom, pa je pripravil aneks h pogodbi, s katerim so iz pogodbe izvzeli morebitno sporno financiranje. Takšna pogodba po njegovem mnenju tako nima elementov blagovnega kredita.
Drugačnega mnenja pa je finančnik na litijski občini Marko Povše. Prepričan je namreč, da gre za blagovni kredit, saj ga občina še vedno odplačuje po obrokih. Aneks h pogodbi pa je bil po njegovih besedah sklenjen samo s tem namenom, da občina dobi soglasje k zadolžitvi. Povedal je še, da je bilo že v javnem razpisu za rekonstrukcijo cest zapisano, da mora ponudnik občino kreditirati.
Povše, ki je bil zadolžen za pripravo zahteve za soglasje za zadolžitev, je še povedal, da so ob vložitvi zahteve ministrstvu predložili vse dokumente, razen izjave o blagovnih kreditih. Ta namreč ni bila podpisana. Ko je o tem povprašal župana, mu je ta naročil, naj jo odda in jo bodo pozneje dopolnili. To so po sklenitvi aneksa tudi storili.
S svojim stališčem, da gre za blagovni kredit, je Povše, kot je dejal, seznanil sodelavce na občini in tudi ministrstvo za finance. Habe pa s takšnimi pomisleki, kot je dejal, ni bil seznanjen. Tudi na kolegijih župana takšen pomislek ni bil izražen, je dejal.
Rokavec se je ob svojem zagovoru skliceval tudi na revizijo poslovanja Občine Litija v letu 2014 ter v prvi četrtini leta 2015, ki jo je opravilo računsko sodišče. Po njegovih besedah je ugotovilo, da občina ni imela blagovnih kreditov. Medtem ko je Povše ocenil, da računsko sodišče ni pregledovalo postopkov zadolževanja in pogodbe s Trgogradom, pa je Habe prepričan, da je te dokumente računskemu sodišču sam poslal.
Sojenje se bo nadaljevalo 20. decembra z zaslišanjem Špele Košir in Marjetice Mahne z ministrstva za finance.
