Zakonjšek je prenos krajevne pristojnosti sodišča predlagal, ker je celoten postopek pred ljubljanskim okrajnim sodiščem po njegovi oceni preveč obremenjen z dvomi, da bo sojenje nepristransko. Spomnil je, da je svojo izločitev iz sojenja zahtevala sodnica Tadeja Borinc Zebič, prav tako sam Zalar, a ju je predsednica sodišča Nataša Kosec zavrnila. Ker mora o predlogu za prenos pristojnosti odločati višje sodišče, je sodnica danes narok zaključila, vse skupaj pa se bo nadaljevalo 5. decembra, če bo višje sodišče do takrat že odločilo o predlogu. Zadeva naj bi zastarala februarja prihodnje leto.
Zalar je sicer pred dnevi povedal, da je izločitev sodnice predlagal, ker se poznata. Kot vodja Okrožnega sodišča v Ljubljani jo je namreč zaposlil kot pripravnico, nato pa ji bil kot strokovni sodelavki sodišča vrsto let nadrejen. Nadrejen ji je bil tudi v času, ko je bil minister za pravosodje, saj je kot dodeljena sodnica s polnim delovnim časom delala na ministrstvu za pravosodje.
Poleg Zalarja je v zadevi obtožen tudi Fišer. Postopka zoper oba sta nekaj časa tekla ločeno, saj sodišče Zalarju ni uspelo vročiti vabila na obravnavo, danes pa ju je sodišče znova združilo. Fišer je krivdo že zanikal.
Fišer in Zalar sta obtožena zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic pri imenovanju Zalarjevega nekdanjega državnega sekretarja Boštjana Škrleca na mesto generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva tik pred nastopom vlade Janeza Janše leta 2012.
Pred današnjim narokom je Zalar novinarjem povedal, da je pri imenovanju kot minister ravnal v skladu z zakonom in v dobri veri. Kritičen je bil do tožilstva, ki se je po njegovi oceni v tej zadevi postavilo nad zakon. Tožilstvo je namreč svoje očitke oprlo na zakon, ki v enem delu ne obstaja, v enem delu pa na zakon, ki je v očitnem neskladju z ustavo, je dejal.
Da je pri postopku imenovanja Škrleca prišlo do kršitev, je sicer ugotovila nadzorna skupina ministrstva za pravosodje. Ta je opozorila, da je bil Škrlec imenovan s kombiniranjem zakonskih določb o (sicer ločenih) postopkih imenovanja in dodelitve, kar da je nedopustno.
Zadevo je v času, ko je bil Fišer še vodja vrhovnega državnega tožilstva, obravnaval tudi Državnotožilski svet, ki pa je zapisal, da nepravilnosti Fišerjevih ravnanj pri imenovanju Škrleca niso bile takšne, da bi moral predlagati njegovo razrešitev.
