Evropska komisarka za regionalno politiko Corina Cretu je uvodoma na skupščini izpostavila težke čase, ki so pred regijo, tudi zaradi negotovih političnih razmer v Nemčiji. "Vendar je pomembno, da ravno v takih časih pokažemo zavezanost strateškemu sodelovanju," je poudarila.
Prvi letni forum EUSALP je po njenih besedah namenjen pregledu doseženega napredka in obstoječih izzivov. Alpska regija je simbol razvoja in blaginje ter gonilna sila na področju konkurenčnosti v EU, vendar pa se sooča s številnimi, predvsem okoljskimi izzivi. Te lahko rešimo le z čezmejnim sodelovanjem, je dodala.
"Pokazali smo zavezanost strategiji, zdaj moramo nadaljevati z njeno implementacijo. Povečana sinergija in sodelovanje bosta na dolgi rok prinesla tudi več finančnih virov," je poudarila.
Ministrica za evropske zadeve in regionalno sodelovanje dežele Bavarske Beate Merk je izpostavila, da alpske regije ne sestavljajo le Alpe in gorske vasice, temveč tudi metropole, kot je München. Dejala je, da se vse sodelujoče države zavedajo odgovornosti za alpski prostor, ki je edinstven na svetu ter da lahko le kot močni partnerji skupaj poiščejo odgovore na izzive 21. stoletja.
"Z letnim forumom obravnavamo konkretne težave ljudi in ustvarjamo skupno prihodnost," je dejala ministrica in dodala, da bo treba v prihodnje izboljšati model financiranja makroekonomskih strategij.
Generalne skupščine strategije EU za alpsko regijo se je udeležil tudi državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve Iztok Mirošič, ki je za STA dejal, da je skupščina sprejela deklaracijo, ki gradi na osnovah slovenskega predsedovanja. Bavarsko predsedovanje je te nadgradilo s konkretnimi projekti, ki potekajo od spodaj navzgor - v skladu in z željami regij in ljudi.
"Namen strategije je boljše popravljanje čezmejnega sodelovanja in črpanja evropskih finančnih sredstev," je pojasnil.
Generalna skupščina se je po njegovih besedah zavezala k nadaljnji konkretizaciji ukrepov. "Sam sem se zavzel, da alpska strategija okrepi svojo vidnost. Imamo konkretne rezultate, ki pa so mogoče premalo vidni v javnosti," je dodal.
Z dvigom prepoznavnosti bi lažje pristopili k uveljavljanju evropskih makroregionalnih strategij v naslednjem proračunskem obdobju EU, o katerem razprave že tečejo. Ob tem je sekretar opozoril tudi na uvajanje kontrol v alpskem prostoru na notranjih mejah.
Slovenija si sicer v okviru strategije prizadeva za uvajanje zelene infrastrukture, saj zaznava velike težave na področju povečevanja prometa, odpiranje dialoga z državljani, povečevanje pomena mladih v strategiji in krepitev vidnosti rezultatov strategije.
Politično resolucijo v podporo oblikovanju makroregionalne strategije so ministri za zunanje in evropske zadeve sedmih alpskih držav - Avstrije, Francije, Italije, Liechtensteina, Nemčije, Švice in Slovenije - podpisali oktobra 2013 v Grenoblu. Evropska komisija jo je uradno potrdila julija 2015, novembra 2015 pa jo je potrdil še Svet EU za splošne zadeve.
