Državni svetniki so namreč ta teden izglasovali veto tako na spremembe zakona o financiranju občin kot na zakon o izvrševanju proračunov. Menijo namreč, da zakona neprimerno urejata financiranje občin oz. sta zanje škodljiva.
Spremembe zakona o financiranju občin namreč po mnenju državnih svetnikov ne upoštevajo številnih predlogov in pripomb, ki jih je nanje podal DS, so opozorili svetniki. Po njihovih navedbah je bil zakon predložen v zakonodajni postopek brez resnejše uskladitve s skupnostjo in združenjem občin.
Pri zakonu o izvrševanju proračunov za leti 2018 in 2019 pa so državni svetniki izpostavili kritiko do višine povprečnine. Ta se z letošnjih 530 evrov v prihodnjem letu zvišuje na 551 evrov na prebivalca, v letu 2019 pa še za sedem evrov na 558 evrov, a s tem v občinskih združenjih niso zadovoljni.
Navedbe državnih svetnikov po mnenju vlade niso utemeljene. Kot so zapisali v mnenju, sprejetem na današnji seji, bodo spremembe v zakonu o financiranju občin prispevale k večji odvisnosti višine primerne porabe od demografske strukture posamezne občine. Sistem razdelitve dohodnine kot primarnega vira za financiranje obveznih nalog občin skozi primerno porabo bo tako bolj pravičen in bo bolje kot doslej odražal dejanske obveznosti občin, je prepričana vlada.
Glede zakona o izvrševanju proračuna pa vlada opozarja, da je pri določanju višine povprečnine treba poleg izračuna povprečnih stroškov za financiranje nalog občin upoštevati tudi fiskalni okvir, ki v danem trenutku ne omogoča višjih izdatkov. S predlagano višino povprečnine pa je po mnenju vlade poseg v finančno avtonomijo občin še sorazmeren med prihodki občin ter stroški izvrševanja nalog.
Državni zbor bo moral o omenjenih zakonih ponovno glasovati, za potrditev pa bo potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov.
