Kot je danes pojasnila ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič, noveli ne posegata v dosedanji koncept ureditve gimnazijskega oziroma poklicnega in strokovnega izobraževanja, pač pa se predvsem izboljšuje jasnost zakonskih določb in tudi njihova usklajenost z drugimi strateškimi dokumenti, predvsem pa tudi z uveljavljeno prakso.
V skladu z novelo zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju bo lahko status dijaka v tem delu srednješolskega izobraževanja presegal trajanje programa za največ dve šolski leti, in sicer največ eno leto za ponavljanje in eno leto za prestop v isti letnik drugega izobraževalnega programa.
Gimnazijec, ki prestopi v drug program, bo po novem lahko letnik ponavljal le, če pred tem letnika še ni ponavljal. Trenutna ureditev namreč omogoča ponavljanje v vsakem programu, v katerega dijak prestopi. Dijak bo lahko v drug program večkrat prestopil le, če bi ob tem napredoval v višji letnik.
Oba zakonski noveli prinašata možnost srednješolskega izobraževanja tujcev, ki so davčni zavezanci ali pa so davčni zavezanci njihovi starši, pod enakimi pogoji, kot se izobražujejo državljani Slovenije. Omogočata tudi tečaje slovenščine za dijake, katerih jezik ni materni jezik ali niso končali osnovne šole v Sloveniji.
Novela zakona o gimnazijah tudi zaostruje prednostno obravnavo kandidata s posebnimi potrebami v primeru omejitve vpise, in sicer bi imel takšen kandidat prednost le, če je dosegel vsaj 90 odstotkov točk, potrebnih za vpis.
Obe noveli sta naleteli na podporo med večino poslanskih skupin. V današnji razpravi so ji nasprotovali le v Levici, kjer se po besedah Mihe Kordiša ne morejo strinjati z vladno taktiko boja proti fiktivnim vpisom.
