Poslanci NSi so predlagali, naj se obdobje plačevanja nadomestila za bolezen oz. poškodbo v breme delodajalca skrajša z obstoječih 30 delovnih dni za posamezno odsotnost z dela na 15 dni. "Za delavce se s tem ne bi ničesar spremenilo," je poudaril.
Spremenil bi se le plačnik bolniških nadomestil. Medtem ko v skladu z obstoječo ureditvijo delodajalec plačuje za prvih 30 dni bolniške odsotnosti, od tedaj dalje pa Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, bi v NSi slednjemu naložili začetek plačevanja teh nadomestil že od 16. dne dalje.
Če je delavec odsoten dlje časa, je po Toninovih besedah jasno, da gre za hujšo bolezen. "Zato bi se morala vključiti solidarnost in bi moral zavod prevzeti plačevanje bolniških nadomestil bolj zgodaj," je dejal. S tem bi se gospodarstvo po njegovih besedah razbremenilo finančnih bremen, obrtnikom in samozaposlenim pa zagotovilo bolj enakopraven položaj pri uživanju pravic bolniške odsotnosti iz zdravstvenega zavarovanja.
Zaradi razbremenitve gospodarstva so pobudo NSi podprli tudi v SDS, v vseh preostalih poslanskih skupinah pa so ji nasprotovali. "Gre za interesni zakon, za katerem stojita gospodarska in obrtna zbornica," je dejal Luka Mesec (Levica) in opozoril, da je zdravstvena blagajna že zdaj izčrpana, poleg tega zaposleni ne bi bili v ničemer na boljšem.
Irena Grošelj Košnik (SMC) se je zbala, da bi sprejem novele zakona vodil v krčenje zdravstvenih storitev, ki so pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ali pa v zvišanje prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. Mirjam Bon Klanjšček (NP) in Marija Bačič (SD) sta soglašali, da je treba problematiko plačevanja bolniških nadomestil za samozaposlene urediti, vendar v okviru drugega zakona.
