Komisija v vmesnem poročilu, ki ga je predstavila predsednica komisije Jelka Godec iz SDS, ugotavlja sume kartelnega dogovarjanja med dobavitelji, odgovorni v Univerzitetnih kliničnih centrih (UKC) v Ljubljani in Mariboru pa naj bi od leta 2007 do lani pri prodaji opornic omogočali določenim dobaviteljem prevladujoč položaj na trgu. Komisija tudi sumi, da naj bi posamezne osebe v bolnišnicah zahtevale od dobaviteljev plačilo v zameno za nakup določenih žilnih opornic in s tem ravnale nezakonito.
Komisija predaja zbrano dokumentacijo pristojnim, da raziščejo posamezne primere. Komisija tako predlaga DZ sprejetje 11 sklepov, med drugim, da se dokument preda pristojnim institucijam, tudi finančni upravi, državni revizijski komisiji in računskemu sodišču.
Pripravili so obvestilo o naznanitvi morebitnih sumov storitev kaznivih dejanj zoper nekdanjega generalnega direktorja UKC Ljubljana Simona Vrhunca, zoper nekdanjega direktorja UKC Maribor Gregorja Pivca, zoper nekdanjega vodjo nabave v UKC Ljubljana Bojana Urana in predstojnika kardiologije v celjski bolnišnici Dragana Kovačiča.
Prav tako so pripravili obvestilo o naznanitvi morebitnih sumov storitev kaznivih dejanj zoper nekdanji vodji katetrskih laboratorijev v Ljubljani Darka Zormana in Matjaža Bunca ter Vojka Kaniča iz UKC Maribor.
V komisiji so po besedah Godčeve zastopane vse parlamentarne stranke in člani imajo možnost predlagati priče za zaslišanje.
V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v SDS dejali, da na korupcijo v zdravstvu opozarjajo že ves mandat. Kot je dejala Nada Brinovšek, iz vmesnega poročila med drugim izhaja sum, da je v UKC Ljubljana prihajalo do kartelnega dogovarjanja in prodaje opornic mimo javnih naročil. Poleg tega po ugotovitvah komisije manjka 130 žilnih opornic, ki stanejo 1000 evrov, je povedala. Tudi za UKC Maribor obstaja sum omejevanja konkurence in koruptivnih dejanj, je dejala.
V NSi so izrazili razočaranje, da pristojne institucije za nadzor nad delovanjem državnih organov v javnih zdravstvenih zavodih niso opravile svojega dela. Iva Dimic je pri tem še posebej izpostavila Specializirano državno tožilstvo pod vodstvom Harija Furlana in Nacionalni preiskovalni urad pod vodstvom Darka Majheniča. Po njenih besedah je zaskrbljujoče, da pri preiskovanju nakupa žilnih opornic nista ugotovila sumov kaznivega dejanja.
Če ne bi bilo preiskovalne komisije, bi področje ostalo neraziskano, menijo v NP, kjer bodo vmesno poročilo podprli. Pridobljeno je kakovostno dokazno gradivo, pripravljeni pa so tudi konkretni napotki za pristojne preiskovalne organe, ki naj opravijo svoje delo, je pozval Franc Laj. Politično nastavljeni bi morali tudi politično odgovarjati, je dodal.
V DeSUS, kjer bodo vmesno poročilo podprli, ugotavljajo, da komisija opravlja delo, ki bi ga morale uradne preiskovalne institucije. Osumljencev, ki jih izpostavlja komisija, niso niti zaslišale, je dejala Julijana Bizjak Mlakar. Korupcija negativno vpliva na številne vidike družbenega življenja, tudi na čakalne vrste v zdravstvu, je opozorila. Večino odkritih nepravilnosti bi bilo po njenih besedah mogoče preprečiti med drugim z ustreznim nadzornim mehanizmom.
V SD menijo, da sistem deluje po svojih zakonitostih, ki so sporne. Pristojne institucije pa bodo morale opraviti svoje delo in pripraviti ustrezne zaključke, je dejala Bojana Muršič. Spremembe sistema so po njenem opozorilu nujne "zdaj in takoj". Vsakršna oblika korupcije je po njenih besedah nesprejemljiva. Za ureditev področja pa imajo svojo odgovornost poleg vlade in resornega ministrstva tudi sveti zavodov, je poudarila in opozorila na nujnost optimiziranja vodenja.
Žilne opornice so bile po opozorilu Levice, ki vmesnega poročila in predlaganih sklepov ne bo podprla, najbolj precenjene med letoma 2006 in 2014, torej v času dveh vlad Janeza Janše, ki sta imeli preko svetov zavodov neposreden vpliv na vodenje bolnišnic. Že od vsega začetka je bilo jasno, da bo SDS komisijo izkoristila za to, da sebe razbremeni vsake odgovornosti, krivdo pa naprti političnim nasprotnikom, je dejal Miha Kordiš.
V letu in pol dela je komisija ugotovila, da je bilo delo odgovornih v javnih zavodih z vidika zakonitosti vprašljivo, so opozorili v SMC. Ključnega pomena za boj proti korupciji so skupna javna naročila, ki so se začela intenzivno izvajati v času tega mandata, je dejala Vesna Vervega. Vmesno poročilo v delu o kršitvah je po njeni oceni korektno, pomislek pa ima glede več točk, denimo glede nekaterih vrednostnih sodb v vmesnem poročilu.
