V središču tokratne razprave na vrhu slovenskega gospodarstva je bil dokument o razvojnem partnerstvu 2018-2025. Sodelujoči so se posvetili izzivom aktivne delovne populacije, spregovorili pa so tudi o starejših od 55 let in višji stopnji delovne aktivnosti ter o mladih do 30. leta starosti in njihovi hitrejši vključitvi v redne oblike dela.
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je izrazil veselje, da so udeleženci zmogli narediti kakovosten napredek na področju medsebojne diskusije. "Verjamem, da nam bo vsem skupaj uspelo uresničiti konkretne cilje," je poudaril in dodal, da ga zlasti veseli cilj, da bi se dodana vrednost na zaposlenega do leta 2025 dvignila s sedanjih 42.000 na 60.000 evrov.
Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Sonja Šmuc je dodala, da so današnje smernice poziv, kako priti do višjega življenjskega standarda. Samo dobro gospodarstvo bo vzdrževalo visoko blaginjo, je dejala. Izpostavila je potrebo po široki podpori ukrepom in strinjanju med vsemi socialnimi partnerji.
Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič pozdravlja predlog GZS, ki ima za cilj tudi boljši položaj zaposlenih in blaginjo. "To je dobrodošla sprememba vsakokratnim napovedim s strani gospodarstva, ko je bilo govora o višjem BDP, višjih profitih in boljših pogojih za gospodarstvo, izraženih v številkah. Tokrat so vendarle v ospredju ljudje," je izpostavila.
Jerkičeva pričakuje, da dokument ne bo ostal zgolj želja in namera GZS, ampak bo v bližnji prihodnosti postal temelj za nov socialni sporazum, ki ga v državi pogrešajo. Ob tem Jerkičeva pričakuje konstruktivnost in dobre rešitve za državljane.
Da so ti najpomembnejši, je poudarila tudi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak, ki je opozorila, da bo le zaupanje med socialnimi partnerji Slovenijo pripeljalo do rezultatov, ki si jih vsi skupaj želimo. Ob tem je izpostavila potrebo po spreminjanju obstoječih sistemov.
Težava je v tem, da mladi na trg dela vstopajo pozno in da je aktivna populacija preobremenjena, je menila. Ob problemu pomanjkanja delovne sile bo nujno zaposlovati tudi starejše. Da bodo ljudje lahko delali dlje, pa je treba ukrepati na začetku kariere vsakega posameznika. Samo tisti, ki bo imel zdrave delovne pogoje in se bo izobraževal prek cele kariere, bo lahko delal tudi, ko bo starejši, je povzela ministrica.
Zbrane gospodarstvenike, predstavnike vlade, političnih strank in sindikatov je nagovoril tudi predsednik vlade Miro Cerar. Izrazil je zadovoljstvo, da se intenzivno iščejo rešitve tudi na ravni GZS, še posebej v sodelovanju s socialnimi partnerji. Brez socialnega dialoga namreč ni mogoče uresničiti zastavljenih ambicioznih ciljev, ki so po njegovem mnenju pravi.
Tudi sam vidi Slovenijo v prihodnosti kot državo z uspešnim gospodarskim razvojem, državo, v kateri mora biti temeljna vrednota visoka kakovost življenja.
Kot je še povedal Cerar, so se v zadnjem proračunskem ciklu odločili, da bodo dali posebne prioritete varnosti, zdravju, infrastrukturi in znanosti. Zlasti zadnji dve imata pomembne multiplikativne učinke, ki prispevajo h gospodarski rasti. V pripravi pa so tudi ukrepi glede demografske situacije, je povedal.
Prepričan je, da imamo v Sloveniji lasten potencial za rast. "Izkoristiti moramo tradicionalno znanje in izkušnje ljudi, naše naravne danosti, geostrateški položaj, obstoječo infrastrukturo in njeno nadgradnjo. Izkoristiti moramo možnost, da povečamo produktivnost," je izpostavil.
Dejal je tudi, da je treba nadaljevati mednarodno sodelovanje na področju investicij, nadaljevati energetske sanacije stavb in se modernizirati na področju digitalizacije. Treba je biti v koraku s svetom in biti celo na prvih mestih, kjer je to mogoče.
"Sem optimističen, verjamem v našo skupno prihodnost. Želim pa si še več sodelovanja in optimizma. Vse pa mora biti namenjeno človeku in ne samemu sebi, ne le bogatenju in projektom kot takim, temveč višji kakovosti bivanja," je sklenil premier.
Na podlagi dobrih rezultatov optimistično v prihodnost zre tudi predsednik GZS Boštjan Gorjup. Predstavil je ključne cilje dokumenta o razvojnem partnerstvu 2018-2025 in poudaril, da je razvojno partnerstvo pomembno zato, ker je treba do leta 2025 ujeti bolj razvite članice EU, naslednjo gospodarsko krizo pa moramo po njegovih besedah dočakati bolje pripravljeni.
GZS izpostavlja tudi potrebo po davčnih razbremenitvah. Cerar je v zvezi s tem povedal, da je vlada v tem mandatu že izvedla prvo fazo prestrukturiranja davčnih obveznosti z namenom spodbude gospodarstvu. S tem vlada še nadaljuje, so pa to premiki, ki jih je treba delati premišljeno skozi socialni dialog, je pojasnil premier.
Tudi minister Počivalšek je izpostavil, da je treba nadaljevati z ustvarjanjem boljšega poslovnega okolja, kar delajo na področju administrativnih ovir in delovne zakonodaje. Ključno pa je tudi zagotavljanje dovolj kakovostnega kadra, pri čemer gre med drugim za vprašanje stroška delovne sile, ki je na nižje delovnih mestih konkurenčen, težave pa so na bolje plačanih mestih.
