"Splošen proračunski položaj je izboljšan, a izboljšanje nominalnega primanjkljaja je mogoče pojasniti v glavnem z ugodnim gospodarskim okoljem. Potrebna je fiskalna prilagoditev, ki je za leto 2018 znižana na 0,6 odstotka BDP, medtem ko je bila prej predvidena pri enem odstotku," je za STA pojasnil evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici.
A tudi pri tem znižanem cilju komisija ugotavlja tveganja bistvenega odstopanja, je opozoril Moscovici. Od vseh držav s tveganji v komisiji pričakujejo ustrezne ukrepe. O tem, kako konkretno bi morala ukrepati Slovenija, komisar ni želel govoriti.
Tudi neuradno v Bruslju pravijo le, da je za opredelitev ukrepov pristojna članica, ter spomnijo na proračunska in reformna priporočila, v katerih komisija Slovenijo poziva zlasti k reformam v zdravstvu, pri dolgotrajni oskrbi in pokojninskem sistemu.
Na vprašanje o razlogih za znižanje strukturnega fiskalnega cilja za Slovenijo Moscovici izpostavlja, da so upoštevali negotovosti v povezavi z oceno proizvodne vrzeli in potrebo po uravnoteženosti fiskalne prilagoditve s podporo okrevanju. Nov cilj je po njegovem mnenju bolj pošten, saj je sicer mogoče izračun proizvodne vrzeli na slovenski strani razumeti kot kaznovanje.
Ob tem je Moscovici izpostavil izčrpne razprave s slovenskimi oblastmi o izračunu proizvodni vrzeli in ocenjevanju strukturnega primanjkljaja ter poudaril, da so vselej prišli do rešitve in da upa, da bo tudi tokrat tako. Pravi, da so slovenske kritike glede bruseljske metodologije upoštevali pri zmanjšanju cilja z enega odstotka na 0,6 odstotka.
Slovenijo v Bruslju že vseskozi opozarjajo na strukturni primanjkljaj. Po jesenski napovedi komisije naj bi ta v obdobju 2016-2018 ostal pretežno nespremenjen pri 1,6 odstotka potencialnega BDP, nato pa naj bi se leta 2019 znižal za 0,2 odstotne točke. Glavna tveganja za slovenske javne finance po oceni komisije izvirajo iz pritiskov zaradi izdatkov za plače v javnem sektorju in pokojnine.
Slovenska vlada pa v osnutku proračunskega načrta za letos napoveduje strukturni primanjkljaj v višini 0,75 odstotka potencialnega BDP, prihodnje leto naj bi bil ob napovedanem nominalnem javnofinančnem presežku le še minimalen, v 2019 pa naj bi Slovenija že imela minimalen strukturni presežek v javnih financah.
Razlika v oceni je v veliki meri posledica razlik v metodologiji izračuna proizvodne vrzeli oziroma tega, na kateri stopnji konjunkturnega cikla je trenutno slovensko gospodarstvo. Strukturni napor naj bi bil letos okoli 0,1 odstotka, prihodnje leto naj bi narasel na 0,6 odstotka, nato pa spet upadel na 0,2 odstotka.
Ocena Evropske komisije o osnutku proračunskega načrta je za slovensko finančno ministrstvo pričakovana. Mnenji se razhajata predvsem v napovedi komisije, da bo imela država leta 2018 javnofinančni primanjkljaj, medtem ko ministrstvo napoveduje presežek. Hitrejša konsolidacija bi po mnenju ministrstva ogrozila gospodarsko rast.
Fiskalni svet je po objavi ocene slovenskih proračunskih načrtov ponovno izpostavil, da so pred kratkim sprejeti proračunski dokumenti le delno skladni z zahtevanim izboljšanjem strukturnega salda javnih financ s strani komisije. Zato je tudi znova poudaril potrebo po konsistentno omejevalni fiskalni politiki.
Evropska komisija je danes ocenila, ali so osnutki proračunskih načrtov držav v območju evra skladni s paktom za stabilnost in rast, ki opredeljuje evropska proračunska pravila. Pregledala je vse evrske države razen Grčije, ki jo pozorno spremlja v okviru programa finančne pomoči.
Pri tem je treba najprej razlikovati med članicami v korektivni in članicami v preventivni fazi procesa spremljanja javnih financ. V korektivni fazi so tiste države, ki kršijo temeljni proračunski cilj, da mora biti javnofinančni primanjkljaj pod tremi odstotki BDP.
Vse skupaj komisija običajno razvrsti v tri skupine: skladne s pravili, pretežno skladne s pravili in tiste s tveganji neskladnosti s pravili. Obstaja tudi kategorija neskladnosti s pravili, a te najslabše ocene ni doslej dobila še nobena članica.
V preventivni fazi je 16 držav. Za Nemčijo, Litvo, Latvijo, Luksemburg, Finsko in Nizozemsko komisija ugotavlja proračunsko skladnost s pravili. Za Estonijo, Irsko, Ciper, Malto in Slovaško ugotavlja pretežno skladnost s pravili. Za Slovenijo, Italijo, Belgijo, Avstrijo in Portugalsko pa ugotavlja tveganja neskladnosti.
V korektivni fazi sta le še Francija in Španija, ki imata torej še vedno presežni javnofinančni primanjkljaj. V Franciji komisija ugotavlja tveganja neskladnosti, Španija pa je po njeni oceni pretežno skladna z evropskimi proračunskimi pravili.
Komisija je danes sporočila tudi, da mora Slovenija znova na temeljit pregled makroekonomskih neravnotežij. V povezavi s tem komisar Moscovici izpostavlja, da so izboljšave, a da je treba zdaj znova pregledati stanje. Slovenija je morala doslej ta pregled opraviti vsako leto od uvedbe evropskega semestra leta 2011. Komisija bo podrobno poročilo objavila februarja prihodnje leto.
Ocene proračunov in poročilo o gospodarskih neravnotežjih sta del zajetnega svežnja, ki ga je komisija objavila danes. S tem je sprožila nov cikel evropskega semestra, procesa tesnejšega usklajevanja proračunskih in gospodarskih politik članic unije pod ostrejšim evropskim nadzorom, ki ga je unija uvedla v kriznih časih leta 2011, da bi preprečila nove krize.