Zahteve za oceno ustavnosti omenjenega člena so vložila Okrajno sodišče v Ljubljani, Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu in Okrožno sodišče v Ljubljani. Tri izmed zahtev je ustavno sodišče obravnavalo že junija.
Natančna vsebina ni znana, je pa znana vsebina ene od zahtev ljubljanskega okrajnega sodišča, saj je o njej konec marca razpravljal odbor DZ za notranje zadeve. V zahtevi je okrajno sodišče izpostavilo, da so imele izbrisane osebe do uveljavitve zakona o odškodninah za izbrisane pravico do plačila popolne odškodnine, "nova zakonska določba pa je omejila njihove odškodninske zahtevke in za nazaj posegla v njihovo že pridobljeno pravico do popolne odškodnine".
Ustavni sodniki so sicer eno podobno zahtevo, vložilo jo je vrhovno sodišče, maja 2016 zavrgli, vendar takrat iz procesnih razlogov. Ocenili so namreč, da je vrhovno sodišče zahtevo vložilo, ne da bi prej ustavilo postopek odločanja v primeru revizije, ki jo je zahteval eden izmed izbrisanih.
Zakon o odškodninah za izbrisane za določitev odškodnine za izbris predvideva upravni postopek, v katerem pavšalna odškodnina za vsak mesec izbrisa znaša 50 evrov. Lahko pa se izbrisani odloči tudi, da se odškodnina določi v sodnem postopku. V tem primeru odškodnina skupaj z obrestmi ne sme preseči trikratnika odškodnine, ki bi jo izbrisani dobil v upravnem postopku.
Oblikovanje odškodninske sheme za izbrisane je Sloveniji leta 2012 naložilo Evropsko sodišče za človekove pravice. Slovenija je zakon s shemo sprejela konec leta 2013, leta 2016 pa je omenjeno sodišče ugotovilo, da zakon vprašanje odškodnin ureja ustrezno.
