Poslanci NSi so predlog pripravili julija letos, po odločitvi preiskovalne sodnice, ki je na predlog zagovornika ljubljanskega župana Zorana Jankovića odredila izločitev in uničenje dokazov, ki jih je tožilstvo pridobilo s prisluškovanjem. Državna tožilka je zahtevo za preiskavo zaradi kaznivega dejanja jemanja podkupnine podala več kot dve leti po prisluhih. To je preiskovalno sodnico vodilo k omenjenemu sklepu, pri čemer se je sklicevala na 153. in 154. člen zakona o kazenskem postopku, njeno odločitev pa je kasneje potrdilo tudi višje sodišče.
Z avtentično razlago želijo po besedah vodje poslancev NSi Mateja Tonina "zelo jasno povedati, da se primeri Zorana Jankovića, ko bi se dokazi uničevali, ne morejo več zgoditi". Razlaga, da je dveletni rok prekluzivne narave, bi spremenila dolgoletno prakso uporabe te določbe ter povzročila uničenje dokaznega gradiva v številnih postopkih, je opozoril Tonin.
Različno tolmačenje zakona o kazenskem postopku povzroča veliko zmede, zato je treba z obvezno razlago jasno in nedvoumno določiti pomen določbe, je prepričan Tonin, ki je poudaril, da imajo v NSi dovolj dvojnih meril, prikrojenih razlag ter zastaranj različnih sodnih procesov.
Sprejem avtentične razlage podpira tudi vlada. Državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Darko Stare je ob tem izpostavil, da je uničenje dokaznega gradiva nujno le v primeru, ko državni tožilec poda izjavo, da ne bo začel oziroma uvedel kazenskega pregona. Če pa so prikriti preiskovalni ukrepi izvedeni zakonito in pravilno ter utemeljujejo sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, po Staretovem mnenju ne morejo biti predmet uničenja.
Da je avtentična razlaga potrebna in dobrodošla, so sedaj prepričani tudi v največji koalicijski stranki SMC. Po besedah Irene Kotnik namen določb ne sme biti onemogočanje izvedbe kazenskega pregona na podlagi zakonito izvedenih prikritih preiskovalnih ukrepov, katerih izsledki utemeljujejo obstoj kaznivega dejanja in suma, da je določena oseba storilec.
Po mnenju poslanke SDS Anje Bah Žibert gre za vprašanje, zakaj si sodišča iste določbe razlagajo različno in s tem državljane delijo na prvo- in drugorazredne. Vprašala se je tudi o motivu sodišč, ki lahko s takšnimi odločitvami preprosto zaščitijo nedotakljive. Spomnila je, da so sodišča v 19 primerih ravnala drugače in pridobljene dokaze uporabila tudi po dveh letih.
Predlog pozdravljajo tudi poslanci SD. Kot je dejal Jan Škoberne, se namreč ne bi smelo dogajati, "da ob tako očitnih kršitvah, kot so se domnevno dogajale v postopku, zaradi procesnega spodrsljaja primer ne bo nikdar zaključen". Slovensko pravosodje po njegovem mnenju daje vtis, da ne zagotavlja temeljne pravičnosti, tudi zaradi nenatančnih zapisov zakonodaje.
Tudi po mnenju Marjane Kotnik Poropat (DeSUS) je veljavna zakonodaja povsem jasna, zakonski rok pa je instruktivne narave. Tako je doslej delovala vsa sodna praksa, zato so v DeSUS zaskrbljeni nad takšnim preobratom v primeru ljubljanskega župana. Razlaga, da je omenjeni rok prekluziven, pa bi pomenil uničenje številnega dokaznega gradiva, je opozorila.
Nastalo situacijo je treba rešiti, saj v nasprotnem primeru obstaja možnost, da zaradi spremembe sodne prakse propade še več tovrstnih kazenskih zadev, pa je dejal poslanec Levice Matej T. Vatovec. Opozoril je tudi na prepogosto nepremišljeno spreminjane zakonodaje, ki se nemalokrat sprejema predvsem brez javne razprave in ob ignoriranju številnih opozoril stroke.
Podporo so predlogu odrekli le v poslanski skupini nepovezanih poslancev. Bojan Dobovšek je ob tem izpostavil dve težavi: prva je, da se državno tožilstvo ne drži rokov, druga pa arbitrarno odločanje sodišč. Dodal je še, da so prikriti preiskovalni ukrepi poseg v človekove pravice in se morajo zato razlagati in izvajati restriktivno.
