Šircljeva je že leta 1990 pozvala tedanjo občinsko oblast, naj ji v najkrajšem času sporoči, kdaj bo dejansko prišlo do izgradnje mostu oziroma mestne vpadnice ter s tem rušenja stanovanjskih in poslovnih objektov na tej trasi ceste v Hujah. Dolga leta je živela v negotovosti, leta 2007 pa je občino pozvala, naj vendarle pristopi k reševanju zadeve in odkupu nepremičnine.
Leta 2009 se je Šircljeva z občino končno dogovorila, da bo objekt, v katerem je družina stanovala, v njem pa je imela tudi znano gostilno, odkupila. Opravljeni sta bili dve cenitvi. Po eni je bil objekt vreden 835.000 evrov, po drugi pa 1,19 milijona evrov. Vendar je občina nato objekt, predviden za rušenje, od Šircljeve odkupila za 600.000 evrov.
Po veljavnem prostorskem načrtu je objekt v koridorju prihodnje vzhodne vpadnice in na tem območju ni dovoljeno graditi ali spreminjati namembnosti objekta. Vendar občina objekta v Hujah ni podrla, temveč ga je v času županovanja Mohorja Bogataja leta 2014 celo preuredila v medgeneracijski center, kar je stalo najmanj 700.000 evrov.
Šircljeva je prepričana, da jo je občina izigrala, saj da nepremičnine ne bi prodala, če bi vedela, da je ne bodo rušili, oziroma je ne bi prodala po tako nizki ceni. Zato od kranjske občine terja razliko v izplačani ceni in ocenjeni tržni vrednosti. Na občini pa medtem trdijo, da je bila Šircljeva seznanjena z vsemi relevantnimi dejstvi in se je prostovoljno odločila za prodajo nepremičnine.
Na občini, ki jo na sodišču zastopa Ana Berglez, prav tako vztrajajo, da niso izvedli spremembe namembnosti objekta, niti njegove rekonstrukcije, temveč so opravili zgolj vzdrževalna dela, za katera niso potrebovali gradbenega dovoljenja. To je maja 2015 potrdil tudi inšpektorat za okolje in prostor.
A je tožeča stran danes sodišču predložila projektni dokument, iz katerega izhaja, da je šlo za rekonstrukcijo objekta, kar po zakonu terja pridobitev gradbenega dovoljenja. "Gradbeno dovoljenje ni bilo pridobljeno in kako je inšpektorica prišla do zaključka, da so bila opravljena le vzdrževalna dela, je stvar kakšnega drugega postopka," je opozoril odvetnik Šircljeve Aljoša Drobnič.
Glede spremembe namembnosti pa je Drobnič poudaril, da so 44 odstotkov objekta predstavljale stanovanjske površine, ki so bile, kot je razvidno iz projekta, nato spremenjene v poslovne prostore. "Zakon o graditvi objektov določa, kdaj pri spremembi namembnosti ni potrebno gradbeno dovoljenje, in spremembe iz stanovanjskih v poslovne prostore tam ni najti," je izpostavil.
Kot je dodal, v enem delu objekta sedaj deluje tudi kavarna in po njegovem mnenju bi bilo zanimivo izvedeti, ali so lastnici kavarne pojasnili, da je objekt, v katerega je bilo vloženega veliko denarja, predviden za rušenje oziroma koliko časa bo lahko v njem obratovala.
Obravnava tožbe se bo na kranjskem okrožnem sodišču nadaljevala 17. januarja. Za razjasnitev zadeve bosta na sodišču med drugim zaslišana Igor Velov in Aleš Sladojević, ki sta bila v času prodaje kranjski podžupan in direktor občinske uprave.
