Komisija ocenjuje, ali so osnutki proračunskih načrtov držav v območju evra skladni s paktom za stabilnost in rast, ki opredeljuje evropska proračunska pravila. Pregledala je vse evrske države razen Grčije, ki jo pozorno spremlja v okviru programa finančne pomoči.
Pri tem je treba najprej razlikovati med članicami v korektivni in članicami v preventivni fazi procesa spremljanja javnih financ. V korektivni fazi so tiste države, ki kršijo temeljni proračunski cilj, da mora biti javnofinančni primanjkljaj pod tremi odstotki BDP.
Vse skupaj komisija običajno razvrsti v tri skupine: skladne s pravili, pretežno skladne s pravili in tiste s tveganji neskladnosti s pravili. Obstaja tudi kategorija neskladnosti s pravili, a te najslabše ocene ni doslej dobila še nobena članica.
V preventivni fazi je šestnajst držav. Za šest med njimi - Nemčijo, Litvo, Latvijo, Luksemburg, Finsko in Nizozemsko - komisija ugotavlja proračunsko skladnost z evropskimi pravili. Za pet - Estonijo, Irsko, Ciper, Malto in Slovaško - pa komisija ugotavlja pretežno skladnost s pravili.
Za preostalih pet držav iz preventivne faze - Slovenijo, Italijo, Belgijo, Avstrijo in Portugalsko - komisija ugotavlja tveganja neskladnosti. Proračunski osnutki teh držav lahko po komisijini oceni bistveno odstopajo od začrtane poti do srednjeročnega proračunskega cilja.
V korektivni fazi sta le še Francija in Španija, ki imata torej še vedno presežni javnofinančni primanjkljaj. V Franciji komisija ugotavlja tveganja neskladnosti, Španija pa je po njeni oceni pretežno skladna z evropskimi proračunskimi pravili.
Medtem ko je v korektivni fazi ključno spoštovanje pravila, da javnofinančni primanjkljaj ne sme presegati treh odstotkov BDP, se v preventivni fazi komisija osredotoči na strukturni napor pri uresničevanju srednjeročnega proračunskega cilja.
V procesu spremljanja javnih financ je mogoče zaprositi za prožnost, med drugim zaradi izrednih dogodkov, kot so naravne nesreče, varnostni izdatki ali izdatki, povezanimi z begunci. Kot kaže, te možnosti v prihodnjem letu ne bo uporabila nobena članica.
Za letošnje leto pa se pričakuje, da bodo določene olajšave zaradi izrednih dogodkov dobile Slovenija, Belgija, Italija, Madžarska, Avstrija in Finska. Končno oceno bo komisija sprejela spomladi prihodnje leto, so pojasnili v Bruslju.
