Kot je uvodoma povedal minister za kulturo Tone Peršak, predlog zakona opredeljuje naloge, ki jih Slovenska matica opravlja v javnem interesu na področju kulture in znanosti. Republika Slovenija bo na podlagi tega zakona zagotavljala pogoje za delo in razvoj Slovenske matice na način in pod pogojem, da se delovanje in namen društva s statutom bistveno ne spremenita.
Na podlagi usklajenega programa dela in finančnega načrta bodo z odločbo zagotovljena finančna sredstva iz državnega proračuna za delovanje društva in sofinanciranje stroškov dela zaposlenih, ki jih bosta prispevala ministrstvo za kulturo v višini 65 in ministrstvo, pristojno za znanost, v višini 35 odstotkov.
Poleg tega bo Slovenska matica lahko pridobivala tudi druga javna sredstva za stroške in izdatke, ki ne bodo predmet financiranja na podlagi odločbe ministrstva za kulturo. Prav tako bo sredstva, tako kot vsako društvo, lahko pridobivala tudi iz nejavnih virov.
Kot je poudaril minister, z zakonom urejajo položaj Slovenske matice na podoben način, kot so to naredila že številne druge države, v katerih so bile iz narodno obrambnih namenov in z namenom razvoja in afirmacije narodne kulture in znanosti ustanovljene tovrstne institucije. Danes matice po njegovih besedah predstavljajo poseben zgodovinski fenomen, hkrati pa bistveno prispevajo k razvoju na področju kulture in znanosti.
Marija Antonija Kovačič (DeSUS) je predstavila poročilo odbora DZ za kulturo. Kot je povedala, je odbor podprl predlagani zakon ter sprejel dopolnila koalicije v katerih so, kot je na seji povedala predstavnica zakonodajno pravne službe, večinoma ustrezno upoštevane pripombe omenjene službe. Na seji je podala svoje mnenje tudi komisija DS za kulturo, znanost, šolstvo in šport, ki je predlog zakona podprla.
V predstavitvi stališč poslanskih skupin pred večernim glasovanjem je Anja Bah Žibert (SDS) ob napovedi podpore predlogu zakona v imenu poslanske skupine tudi pozvala, da se v prihodnje še okrepi sodelovanje Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu s Slovensko matico ter "s tem še nadgradi in izboljša njihovo delovanje". Primož Hainz (DeSUS) je izpostavil, da na omenjeni zakon čakajo že vsaj tri leta v tem mandatu. Zakon je po njegovih besedah nujno potreben, da se z njim končno zagotovi najnujnejše in najosnovnejše za delovanje in razvoj Slovenske matice.
V poslanski skupini SD po besedah Marije Bačič (SD) kot najpomembnejši doprinos zakona vidijo redno proračunsko financiranje zaposlenih. Kot je še povedala, prepoznavajo delovanje Slovenske matice v javnem interesu; zanje je izjemnega pomena tudi dejstvo, da je v času privatizacije družb in založb Slovenska matica ohranila status javne institucije, ki med drugimi dejavnostmi krepi izdajanje domačih in tujih leposlovnih in humanističnih del.
Tudi v NSi po besedah Ljudmile Novak menijo, da je čas, da se položaj Slovenske matice sistemsko uredi in ustrezno finančno podpre. Da jo je kot ustanovo izjemnega pomena treba obdržati in omogočiti njeno nemoteno delovanje, pa po besedah Vesne Vervega menijo tudi v poslanski skupini SMC.
