Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za javno upravo Nejca Brezovarja želi vlada s predlogom predvsem poenostaviti volilne postopke ter občinam znižati stroške volitev.
Novela prinaša stalen termin rednih volitev. Po šestih rednih lokalnih volitvah namreč po besedah Brezovarja ugotavljajo, da se zaradi načina določanja datuma glasovanja ta po koledarju vseskozi pomika na zgodnejši termin. Tako bi to spremenili in fiksirali datum volitev na tretjo novembrsko nedeljo.
Prav tako novela zmanjšuje število volilnih organov, natančneje razmejuje pristojnosti med Državno volilno komisijo in ministrstvom za javno upravo, spreminja ureditev glede nadomestil članom volilnih organov ter določa določa vključitev tujcev v volitve svetov ožjih delov občin, je še pojasnil Brezovar.
Predlog ima med poslanskimi skupinami široko soglasje, čeprav so se v dosedanji proceduri mnenja kresala predvsem glede datuma volitev. Sprva je bila kot stalni datum volitev predvidena druga nedelja v novembru, a so ga na predlog SDS na matičnem odboru prestavili na tretjo novembrsko nedeljo.
Takšna rešitev je po besedah poslanke SDS Anje Bah Žibert precej boljša. Po prvotnem predlogu bi namreč lokalne volitve padle na martinovo, ki ga marsikdo praznuje kot družinski praznik.
A bo po mnenju Janija Möderndorferja (SMC) tudi ta predlog prinesel težave, saj bo morebitni drugi krog volitev potekal okrog miklavževega. Sicer pa predlog po njegovem mnenju prihaja v pravem trenutku, in ne v letu volitev.
Da bi bila pri vsakem datumu, ki bi ga določili, kakšna težava, pa meni poslanec DeSUS Franc Jurša. Z določitvijo stalnega datuma bodo sicer ljudje po njegovih besedah natančno vedeli, kdaj so volitve in se bodo lahko angažirali.
Predlagane spremembe podpirajo tudi v SD, je povedala Bojana Muršič. Obenem je občine opozorila, da bodo morala zaradi zakonskih sprememb uskladiti svoje akte. V NSi pa, kot je dejal Zvonko Lah, vedno zagovarjajo poenostavitev postopkov, še posebej, če prinašajo še zmanjšanje stroškov.
