Trenutno še veljavni sistem primerne porabe vsako leto med 212 občin razdeli približno eno milijardo evrov od dohodnine, kar je približno 50 odstotkov vseh prihodkov občin. V prvi fazi se na podlagi podatkov o stroških nalog, ki jih morajo občine opravljati po zakonu, določi povprečnina, ki je višina teh sredstev oziroma primeren obseg sredstev na prebivalca.
V drugi fazi se na podlagi določene povprečnine in ob upoštevanju nekaterih objektivnih razlik med občinami določi višina sredstev, ki pripada posamezni občini, torej primerna poraba.
Za delovanje sistema primerne porabe je torej bistvena določitev povprečnine, opozarja računsko sodišče, ki je junija v reviziji let 2014 in 2015 ugotovilo več nesmotrnosti in zahtevalo popravljalne ukrepe.
V porevizijskem poročilu revizorji zdaj zadovoljno ugotavljajo, da so vlada ter ministrstvi za javno upravo in finance pripravili predlog sprememb zakona o financiranju občin, ki določa jasen postopek ugotovitve povprečnine in v njem upoštevanje makroekonomskega stanja v državi.
Zakon je bil v DZ že potrjen, a je DS izglasoval veto, zato bo moral vnovič v obravnavo.
Računsko sodišče je zadovoljno tudi z novim pravilnikom o podprogramih, ki se upoštevajo pri ugotovitvi povprečnih stroškov občin, ki ga je pripravilo ministrstvo za finance. Ministrstvi sta določili tudi nalogo spremljanja sistema in korekcijskih faktorjev, prav tako se je vzpostavila evidenca nalog občin.
Še vedno pa te naloge niso jasno opredeljene s predpisom, torej nista dovolj jasno določeni njihova obveznost in sofinanciranje. Na to so opozarjali tudi nekateri predstavniki občin in državnega sveta.
Naloge občinam namreč nalaga poleg zakona o lokalni samoupravi tudi več področnih zakonov, ob tem pa niso določene tako, da bi jih bilo mogoče nedvoumno razmejiti na tiste, ki jih občine morajo izvajati in se jih upošteva pri izračunu povprečnine, in tiste, ki jih občine lahko izvajajo, so ugotavljali revizorji.
Računsko sodišče je tako ta ukrep ministrstva za javno upravo označilo le kot delno zadovoljiv, s tem pa je ministrstvo "kršilo obveznost dobrega poslovanja". A računsko sodišče vseeno ugotavlja, da "nesmotrnost, ki ni bila v celoti zadovoljivo odpravljena, ne presega pomembnosti, ki je bila upoštevana v reviziji".
