"Mjanmarske oblasti so vzpostavile sistematičen sistem segregacije in diskriminacije Rohingov, ki ga financira države. Vsi vidiki življenja Rohingov so znatno omejeni, pravice pa jim kršijo vsakodnevno," je po poročanju tujih tiskovnih agencij poudarila Anna Neistat, direktorica Amnesty International (AI) za raziskave.
"Ugotovili smo, da je ta sistem apartheid, ki je zločin proti človečnosti," je dodala ob zaključku dveletne preiskave, v okviru katere je AI opravil številne obiske na terenu ter pogovore z več sto ljudmi.
Apartheid je sistem institucionalizirane rasne segregacije in diskriminacije, najbolj znan je iz Južne Afrike med letoma 1948 in 1991.
AI poudarja, da je sistematična diskriminacija v Mjanmaru "nedvomno povezana z etično identiteto", zato gre pravno gledano za apartheid, ki je po mednarodnem pravu zločin proti človečnosti. Ob tem mednarodno skupnost poziva k ukrepanju ter kot možne ukrepe predlaga embargo, finančne sankcije in prekinitev vojaških odnosov.
Organizacija v poročilu z naslovom V kletki brez strehe med drugim razkriva, da mjanmarski zakon iz leta 1982 muslimanski manjšini, ki šteje okoli 1,1 milijona pripadnikov, ne dovoljuje državljanstva. Rohingom tudi ne dovolijo dostopa do zdravstvenih ustanov v zvezni državi Rakhine, kjer živi večina, z omejevanjem gibanja in policijskimi urami pa jim zmanjšujejo možnosti za zaslužek, obiske družine ali prakticiranje vere. Rohingi so tudi tarče aretacij, pretepanj in zunajsodnih pobojev.
Po navedbah AI se več sto tisoč Rohingov, ki so pred preganjanjem pobegnili v sosednji Bangladeš, želi vrniti v domovino. "Želijo se vrniti v Mjanmar ... dostojanstveno, s pravnim statusom in državljanskimi pravicami," je dejala raziskovalka pri AI Laura Haigh, ki je opravila pogovore z več Rohingijci in Rohingijkami.
