V spornem zapisu, objavljenem na strankini spletni strani, so v SDS med drugim navedli, da o udeležbi Perčiča "pri velikem poku tako ali tako nikoli ni bilo dvomov. Nenazadnje je aktivno svetoval že pri aferi Depala vas, pa tudi stečajni postopek Elana je vodil toliko časa, da so varčevalci Les banke po malem že pozabili, kdo jih je pravzaprav okradel".
Sodišči sta zavzeli stališče, da so določene trditve žaljive, da protipravno posegajo v Perčičevo čast in dobro ime, SDS pa ni izkazala, da so resnične ali da je imela utemeljen razlog verjeti v njihovo resničnost. SDS pa je v ustavni pritožbi med drugim trdila, da sta sodišči kršili njeno pravico do svobode izražanja, ker da je nista ustrezno uravnovesili s pravico tožnika do varstva časti in dobrega imena.
Ustavno sodišče je presodilo, da sta sodišči pri tehtanju pravice politične stranke do svobode izražanja na eni strani in pravice tožnika do varstva časti in dobrega imena na drugi upoštevali ustavnopravno odločilne okoliščine oz. merila, ki sta jih za primere tovrstne kolizije izoblikovali ustavno sodišče in Evropsko sodišče za človekove pravice.
Za zapise o Perčičevi udeležbi pri velikem poku (zadeva Patria) in pri aferi Depala vas ustavno sodišče ugotavlja, da gre za trditve o dejstvih. Pri tem izpostavlja, da za vse, ki se vključujejo v javno debato, velja, da morajo ravnati v dobri veri, da imajo dovolj podlage za to, da verjamejo v resničnost objavljenih dejstev. To dolžno skrbnost pa je SDS po oceni ustavnega sodišča brez dvoma prekršila, pri čemer sodišče izpostavlja, da stranka ni dokazala, da bi imela za sporne trditve kakršno koli podlago v dejstvi.
V tem delu je tako ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrnilo. Je pa po drugi strani izpodbijani sodbi razveljavilo v delu, ki se nanaša na zapis o Perčičevem upravljanju stečaja Elana, ter zadevo v tem obsegu vrnilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani v novo odločanje. Ustavno sodišče je presodilo, da sta sodišči bistveno preozko ovrednotili pomen, ki ga je imelo to sporočilo za povprečnega razumnega bralca, zaradi česar sta izhodišče tehtanja pravic v koliziji zasnovali tako, da je to učinkovalo v škodo pravice SDS do svobode izražanja.
Na trditve o povezavah Perčiča s Službo državne varnosti (SDV), ki so tudi bile predmet tožb na sodiščih, pa se ustavna pritožba ni nanašala, ker je višje sodišče sodbo v tem delu razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Kot so junija lani poročali nekateri mediji, pa je višje sodišče zavrnilo Perčičevo pritožbo v kazenski zadevi zoper predsednika SDS Janeza Janšo. Slednjega je Perčič zasebno kazensko preganjal zaradi izjave o njegovi povezanosti z Udbo iz septembra 2010, objavljene na Kanalu A.
