Ob tem opozarjajo, da so finančne projekcije zakona izrazito kratkoročne. Zato sprašujejo ministrstvo za zdravje in ministrstvo za finance, kaj se bo z zdravstveno-socialno varnostjo v Sloveniji zgodilo po letu 2020. Po njihovi oceni tudi niso definirani standardi storitev.
Predlog zakona po njihovem mnenju ni primeren za javno razpravo, saj se neločljivo navezuje na predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, katerega medresorsko usklajevanje še poteka.
V zavarovalnem združenju tudi pogrešajo umestitev zakonsko in v javnem interesu regulirane dejavnosti pogodbenega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Zakonska regulacija je potrebna za zagotovitev množične vključitve prebivalstva ter za učinkovito vzpostavitev in varstvo pravic zavarovanih oseb, so prepričani.
Kot so zapisali v sporočilu za javnost, sta dolgotrajna oskrba in obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo mejni področji z zdravstveno dejavnostjo in zdravstvenim zavarovanjem. Zato mora biti med njima jasno opredeljena meja. Na nivoju zakona bi bilo treba bolj oziroma dovolj natančno opredeliti, katere storitve sodijo v dolgotrajno oskrbo in katere v zdravstveno dejavnost, menijo.
Osnutek zakona na nekaj mestih omenja prostovoljno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, a je opredeljeno zelo pomanjkljivo, saj ni jasno, kaj bi lahko bil predmet takšnega zavarovanja, ocenjujejo v združenju.
Kot navajajo, je uveljavljanje nekaterih pravic pogojeno s plačilom razlike v višini 30 odstotkov. Pri tem pa menijo, da je nesprejemljivo nalagati nove obveznosti zavezancem. Za teh 30 odstotkov bi zato lahko na primer uvedli obvezno dopolnilno zavarovanje in s tem zagotovili enakopravno obravnavo vseh zavezancev.
Po njihovi oceni je še posebej problematična opredelitev t. i. obveznega doplačila za dolgotrajno oskrbo, saj je po mnenju združenja neustrezna in zavajajoča, ker sploh ne gre za doplačevanje. V praksi predlog zakona uvaja prikriti davek za zbiranje mase manjkajočih sredstev k masi zbranih sredstev z obveznim prispevkom za dolgotrajno oskrbo.
V združenju kot nedorečeno označujejo tudi poglavje o ocenjevanju in razvrščanju zavarovancev v kategorije. Predlog ne vsebuje meril, ki naj bi jih uporabili pri ocenjevanju upravičenosti do posameznih pravic. Če merila ne bodo jasno določena, bo zavod za zdravstveno zavarovanje merila sproti prilagajal glede na finančna sredstva, s katerimi bo razpolagal. To pa lahko pomeni, da bo lahko vse manj zavarovancev dosegalo upravičenost do teh storitev, kar pa ne bi smel biti namen takšnega zavarovanja, so prepričani.
Zavarovalno združenje je pripombe poslalo tudi ministrstvu za zdravje, ki v okviru javne obravnave zakona še danes zbira pripombe.