Pravilnik o zdravstvenih pogojih voznikov motornih vozil namreč starejše voznike obravnava enako kot vse ostale, pojasnjuje vlada v odgovoru na pisno poslansko vprašanje Jožeta Tanka (SDS) glede obveznosti preverjanja vozniških sposobnosti voznikov, starejših od 80 let.
Kot navaja v odgovoru, specialist medicine dela, prometa in športa na podlagi zdravstvene dokumentacije, ki jo o vozniku vodi izbrani zdravnik, ter opravljenega kliničnega pregleda - vključno s pregledom ustreznih vidnih funkcij - ugotovi, ali je posameznik sposoben za vožnjo. Če gre za voznike s kroničnimi boleznimi, upošteva tudi že obstoječe izvide specialistov.
Če na tej podlagi ne more presoditi o nadaljnji zmožnosti za vožnjo, lahko zahteva še druge preglede, opravi druge preiskave ali zahteva opravo praktičnega preizkusa vožnje, in sicer z namenom, da zbere dovolj informacij za presojo telesne in duševne zmožnosti za varno vožnjo osebe. Sicer pa dodatni pregledi, denimo pri psihologu ali okulistu, niso kot obvezni predpisani za vse.
Po oceni vlade takšen sistem omogoča, da lahko čim več ljudi, tudi starejših, še naprej vozi motorno vozilo, kar lahko zelo izboljša kakovost njihovega življenja. Hkrati pa sistem ohranja tudi dovolj visoko ravne varnosti vseh udeležencev v prometu.
Ob tem so v vladnem odgovoru navedli tudi podatke policije, ki kažejo, da je bilo v lanskem letu od skupno 12.009 voznikov osebnih vozil, ki so povzročili prometno nesrečo, 25 starejših od 90 let, 371 jih je bilo starih med 80 in 90 let, 823 pa med 70 in 80 let. Največ nesreč pa so povzročili mladi od 24. do 34. letom starosti. Iz te starostne skupine je bilo namreč sodilo 2859 povzročiteljev prometnih nesreč.
Podobno velja tudi za predhodna leta. V letu 2015 je od skupno 11.892 voznikov, ki so zakrivili nesrečo, starejših od 70. let 1207, v letu pred tem pa od 12.112 pa 1114.
