Podnebna konferenca je potekala v senci odločitve Trumpa, ki ni zadovoljen s pariškim sporazumom, na njej pa je bil viden predvsem razkorak med revnimi in bogatimi državami, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Znanstveniki in okoljevarstveniki so opozarjali, da dosedanji napori in zaveze ne bodo preprečili podnebne katastrofe in da morajo države storiti več, da bi zmanjšale negativne posledice globalnega segrevanja.
Države so jim vsaj deloma prisluhnile, saj so sklenile, da bodo prihodnje leto ugotavljale, ali lahko storijo kaj več pri emisijah, ki so posledica uporabe fosilnih goriv.
Na ministrstvu za okolje in prostor so ob tem ocenili, da se je podnebna konferenca v Bonnu "zaključila uspešno in v pozitivnem duh". V boju proti podnebnim spremembam bo, bolj kot s konkretnimi dogovori, prispevala predvsem s tem, da je utrdila zavezanost pogodbenic, da kljub napovedanemu izstopu ZDA iz sporazuma ostajajo trdno zavezane pariškemu dogovoru.
Pojasnili so, da je bil temeljni namen konference nadaljevanje intenzivnih priprav za začetek izvajanj pariškega podnebnega sporazuma po letu 2020. Poudarek so bila pogajanja o vsebini in časovnici priprave knjige pravil in navodil za izvajanje sporazuma.
Pogajanja za pripravo knjige navodil in pravil se bodo nadaljevala na zasedanju delovnih teles konvencije v maju 2018, s ciljem dokončnega sprejetja na naslednji podnebni konferenci ZN, ki bo potekala decembra 2018 na Poljskem.
"Veliko razprave na zasedanju se je namenilo vprašanju izgub in škode po podnebnih spremembah. Zlasti države v razvoju, ki najbolj čutijo vplive podnebnih sprememb, so izražale nezadovoljstvo nad premalo dorečenim obveznostim razvitega sveta iz tega naslova," so pojasnili na ministrstvu.
Tako je bilo ponovno dogovorjeno, da se temu vprašanju v nadaljevanju posveča dodatno pozornost, in sicer v okviru obstoječih delovnih teles. Na zasedanju je bila dogovorjena vzpostavitev platforme za razpravo o vlogi avtohtonih ljudstev v okviru dolgoročne podnebne politike, izveden pa tudi t. i. odprt dialog glede zahtev in pričakovanj nevladnih organizacij.
Konference, ki je potekala od 6. novembra letos, se je udeležilo več kot 20.000 predstavnikov pogodbenic okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah iz 195 držav sveta. Podnebna konferenca v Bonnu je bila sicer prva, odkar se je Trump odločil ZDA umakniti iz pariškega sporazuma o podnebnih spremembah. O njegovi vsebini so se države pogajale več let, čez ciljno črto pa mu je pomembno pomagal tudi Trumpov predhodnik Barack Obama.
Skupno 195 držav in EU se je v Parizu leta 2015 zavezalo omejiti dvig povprečne globalne temperature na občutno pod dve stopinji Celzija do konca stoletja v primerjavi s predindustrijsko dobo, prizadevale pa naj bi si za omejitev na 1,5 stopinje. Svet je doslej že prestopil mejo ene stopinje Celzija.
