Ob največji eskalaciji krize se je spremenil zakon o DDV, predvsem z namenom, da gre za začasen ukrep, s katerim se je splošna stopnja DDV povišala z 20 na 22 odstotkov, nižja pa z 8,5 na 9,5 odstotka, je danes spomnil Šircelj.
"Vlada Mira Cerarja je to rešitev sprejela kot trajno. Obljubili smo ljudem, da je to začasen ukrep za dve leti in to obljubo držimo," je dejal. Zato v SDS predlagajo, da se stopnje sedaj, ko ni več krize, povrnejo na predkrizno raven.
Takšna rešitev bo vplivala na cene izdelkov in storitev in s tem na družinski proračun. Po drugi strani pa Šircelj meni, da znižanje stopenj DDV ne bo vplivalo na stabilnost javnih financ, saj prihodki iz DDV neprestano rastejo. Lani so tako dosegli 3,27 milijarde evrov, prihodnje leto naj bi 3,6 milijarde evrov.
Poslanci SDS predlagajo tudi uvedbo dodatne znižanje stopnje DDV v višini petih odstotkov. Po njegovih podatkih ima namreč kar 17 od 28 članic EU vsaj dve znižani stopnji DDV, Slovenija pa le eno.
Nižjo davčno stopnjo bi določili za osnovne življenjske proizvode, kot so kruh, sir, jajca, sadje in zelenjava. Prav tako bi bila petodstotno obdavčena otroška oblačila, obutev, šolske potrebščine, gasilka oprema, dobava vode, medicinska oprema, zdravila, knjižnična izposoja, otroške slikanice, stanovanjski in drugi objekti, obnova in popravilo zasebnih stanovanj, domače varstvo, dobava plina in ogrevanja.
Finančne učinke predlaganih sprememb je, kot je ocenil Šircelj, težko določiti, ker se potrošnja povečuje. "Milim, da bo sama gospodarska rast prispevala k temu, da ti finančni učinki ne bodo takšni, da bi bile kakorkoli ogrožene javne finance," je še dodal Šircelj.
