Okrožno sodišče, ki je julija sprva priznalo postopek izredne uprave v Agrokorju kot tuji postopek zaradi insolventnosti v Sloveniji, je med drugim ugotovilo, da hrvaški zakon o postopku izredne uprave v gospodarskih družbah sistemskega pomena za Hrvaško (t.i. lex Agrokor) ne spoštuje načela enakopravnega obravnavanja upnikov.
Ugotovilo je, da lex Agrokor predvideva, da se sprejme enotna poravnava za vse udeležene družbe ter da se upniki različnih družb obravnavajo kot upniki enotnega premoženja v insolvenčnem postopku. Zakon med drugim izravnava pogoje poplačila za vse upnike in ne zasleduje maksimalnega poplačila posameznih upnikov.
Pri tem bodo upniki družb, ki imajo večjo sposobnost plačila terjatev, poplačani slabše oz. pod slabšimi pogoji, kot bi bili sicer, medtem ko bodo upniki družb, katerih sposobnost poplačila terjatev je manjša, poplačani bolje, kot bi bili sicer. Gre pa za upnike, ki so sicer v bistveno enakem položaju (ne gre npr. za ločitvene upnike, delavce ...), je ugotovilo ljubljansko sodišče, ki je menilo, da za takšno izenačitev obravnave ni utemeljenih razlogov.
Po navedbah sodišča lex Agrokor cilj - zagotavljanje trajnega poslovanja gospodarskih družb sistemskega pomena za Hrvaško - uresničuje na škodo upnikov družb v skupini, ki imajo večjo sposobnost poplačila terjatev.
Enakopravno obravnavanje upnikov je po navedbah sodišča eno od temeljnih načel insolvenčnih postopkov in kot tako predstavlja del javnega reda Republike Slovenije. Tako bi bilo priznanje postopka izredne uprave po lex Agrokor v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije, je presodilo sodišče.
Ugotavlja, da se bodo negativne posledice neenakega obravnavanja upnikov pokazale tudi v Sloveniji; Agrokor ima v Sloveniji premoženje, ki omogoča poplačilo upnikov, in vsaj enega upnika v Sloveniji (podružnico Sberbank).
Okrožno sodišče v Ljubljani je julija letos priznalo postopek izredne uprave v Agrokorju kot tuji postopek zaradi insolventnosti v Sloveniji. Na odločitev so ugovor vložile država ter matična banka Sberbank in njena slovenska podružnica.
Sberbank je pravni interes izkazovala z obstojem terjatev do Agrokorja in možnostjo uveljavljanja izplačila teh terjatev v izvršilnih in drugih postopkih, kar ji je bilo s priznanjem postopka v Sloveniji onemogočeno.
Sberbank je sicer julija vstopila v lastništvo Mercatorja, potem ko je zaplenila delnice, ki so bile neposredno v lasti nekdanjega prvega moža in lastnika Agrokorja Ivice Todorića. Te delnice, 18,53-odstotni delež v Mercatorju, je nato na javni dražbi kupila Sberbank of Russia po izklicni ceni 40,58 milijona evrov. Nekaj manj kot 70 odstotkov delnic Mercatorja je v lasti Agrokorja, zanje pa do pravnomočnosti sklepa sodišča velja hrvaški zakon o postopku izredne uprave, po katerem zaplembe niso mogoče.
Sodišče je ugovor države zavrglo, ker ta nima pravnega interesa. Država se je sicer med drugim sklicevala na evropsko uredbo o postopkih v primeru insolventnosti, po kateri da ji tega interesa ni treba izkazati. Po mnenju sodišča pa uporaba te uredbe v tem primeru ne pride v poštev.
Sodišče je sledilo določbam zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, po njegovem mnenju pa država v postopek ne bi mogla vstopiti niti po zakonu o pogojih imenovanja izrednega člana uprave v družbah sistemskega pomena za Republiko Slovenijo.
"Nikjer v tem zakonu ni opredeljeno, da bi imela Republika Slovenija procesno upravičenje za vložitev pravnega sredstva zoper izpodbijani sklep," je zapisal senat okrožnega sodišča. Ta pa je sicer ugotovil, da bi lahko priznanje postopka izredne uprave v Agrokorju v Sloveniji negativno vplivalo na suverenost, varnost ali javni interes, kar je med drugim zatrjevala tudi država v ugovoru.
Zoper sklep okrožnega sodišča o zavrnitvi predloga za priznanje postopka v Sloveniji je v 15 dneh možna pritožna na vrhovno sodišče.
