Kot so danes sporočili z notranjega ministrstva, so na prvem delu zasedanja, na katerem so sodelovale države članice EU in njene institucije, govorili o aktualnih izzivih na področju notranje varnosti, saj je unija na pomembni točki evalvacije in načrtovanja strateških in horizontalnih cilje na tem področju.
Udeleženci so razpravljali tudi o varnosti v EU s posebnim poudarkom na hrambi podatkov. Hramba podatkov o elektronskih komunikacijah omogoča lažje preprečevanje in boj proti kriminalu in terorizmu. Zaradi omejitev, ki jih je postavilo Sodišče EU na področju hrambe podatkov, se v okviru delovnih skupin EU odvijajo razprave o možnih rešitvah za nadaljnjo uporabo tega orodja.
Državni sekretar Špenga je izpostavil, da je neenotna evropska zakonodaja pripeljala do zelo različne hrambe prometnih podatkov, kar zelo otežuje odkrivanje in preiskovanje hujših oblik čezmejne kriminalitete. Zato je treba v evropsko zakonodajo vključiti jasna pravila. Podprl je tudi prizadevanja, da se na evropski ravni določi minimalen čas hrambe prometnih podatkov, so na MNZ navedli v sporočilu za javnost.
Drugi dan so se zasedanju pridružili notranji ministri držav Zahodnega Balkana in Moldavije, s katerimi so razpravljali o aktualnih izzivih pri upravljanju migracij v EU in njeni neposredni bližini. Strinjali so se, da se migracijska situacija v Evropi v zadnjem času izboljšuje in da so migracije dinamičen pojav in predvidevanje prihodnjega razvoja ni v celoti mogoče. Omejitev migracij na glavnih migracijskih poteh vodi v preusmeritev dela migrantov na druge poti, kar kaže na nujnost spremljanja stanja in ohranjanja možnosti za hitro odzivanje na nove trende in razvijajoče se grožnje.
Kot so navedli na MNZ, je Špenga izpostavil, da se je za vzpostavitev reda kot ključno izkazalo regijsko sodelovanje in to tako držav kot tudi mednarodnih organizacij in drugih deležnikov. V takšnem sodelovanju je bil sprejet usklajen pristop, dosegla se je tudi visoka raven izvajanja dogovorov. Pri tem je izpostavil predvsem ažurno izmenjavo informacij, stalen stik na vseh ravneh in dogovarjanje o aktivnostih, ki zadevajo več držav.
Opozoril je, da se v prihodnje ne sme zgoditi, da ena država ne komunicira z drugo, saj se s tem poruši medsebojno zaupanje, ki je ključno za uspešno soočanje s situacijo. "Žal smo bili temu priča prav v času največjega pritiska. Sodelovanje na področju migracij je treba še okrepiti, saj aktivnosti na enem področju lahko vplivajo na celotno situacijo," je poudaril Špenga.
Med ukrepi za izboljšanje situacije na področju migracij je Špenga izpostavil dogovor med EU in Turčijo o zaustavitvi migrantskega vala in pomoč Grčiji. Slovenija vlaga velike napore v varovanje zunanje schengenske meje, zato tudi ostro nasprotuje neproporcionalni in neutemeljeni uporabi ukrepa vzpostavitve nadzora na notranjih mejah v schengenskem območju.
Špenga je poudaril, da Slovenija razume zadnjo predlagano spremembo, ki pa mora poleg podaljšanja rokov pomeniti okrepitev varovalk, ki onemogočajo možnost zlorab instituta nadzora na notranjih mejah v prihodnje. Vsaka sprememba zakonika, predvsem tista, ki se nanaša na tako skrajni ukrep, kot je začasna uvedba nadzora na notranjih mejah, mora upoštevati ključne predpostavke. Ukrep mora biti sorazmeren, utemeljen na kredibilnih kriterijih, selektiven in kot skrajna rešitev uporabljen le tam, kjer je to nujno potrebno, predvsem pa biti predmet sodelovanja in usklajevanja s sosednjimi državami v duhu transparentnosti, je še dejal državni sekretar po navedbah sporočila za javnost MNZ.
