Na ministrstvu za notranje zadeve so namreč v torek pojasnili, da sirski begunec Ahmad Šami ni več prosilec za mednarodno zaščito, saj je bil dublinski postopek pravnomočno končan na podlagi sodbe vrhovnega sodišča.
Kogovšek Šalamonova pritrjuje ministrstvu v tem, da država v tem postopku, ki je že zaključen, nima več možnosti uveljavljanja diskrecijske pravice, saj se mora to zgoditi, ko je postopek še v teku. A po njenih informacijah niso izčrpali še vseh pravnih sredstev in je njegov primer možno ponovno odpreti oz. ga obnoviti. Ko bi bil postopek v teku, bi se država lahko odločila, da uveljavi diskrecijsko klavzulo in prevzame odgovornost za odločanje. Kot argument za obnovo postopka bi lahko navedli nove dokaze in dejstva, kot je na primer integracija Šamija v slovensko družbo. Obnovo postopka lahko sproži MNZ po uradni dolžnosti ali pa stranka v postopku, je dejala za STA.
Tudi izredni profesor na pravni fakulteti Saša Zagorc je poudaril, da v 17. členu dublinske uredbe ni jasno določeno, do kdaj lahko država članica uveljavi diskrecijsko klavzulo, zato so stališča o tem različna. Sam pa razume, da lahko država članica kadarkoli prevzame pristojnost.
Ob tem Zagorc poudarja, da je državi članici prepuščeno, da v skladu z nacionalnimi predpisi opredeli, kateri organ lahko o tem odloči. Po mednarodnem in nacionalnem pravu zastopa Slovenijo vlada. "Zato bi načeloma rekel, da lahko le vlada po pravnomočnosti sklepa o transferju prosilca za mednarodno zaščito drugi državi članici odloči o uporabi te klavzule, če ni drugih organov, ki jim zakon podeli to pristojnost," je navedel pravnik.
Kogovšek Šalamonova je bila ob tem kritična do MNZ. Po njenih informacijah Slovenija ne uporablja diskrecijske klavzule oziroma je to uporabila le nekajkrat že pred leti. "Njim je v interesu, da jih vračajo, to je njihova politika," je dejala.
Podobno je tudi s tretjim odstavkom 51. člena zakona o tujcih, po katerem bi Šamiju lahko podelili dovoljenje za začasno prebivanje. Po njenem vedenju po tem delu člena zakona še nihče ni dobil dovoljenja za začasno prebivanje v Sloveniji.
Na ministrstvu za notranje zadeve so v torek namreč še pojasnili, da za Šamija po pravnomočnosti dublinskega postopka veljajo določbe zakona o tujcih. Premier Miro Cerar pa je napovedal, da bo vlada v prihodnjih dneh na podlagi 51. člena tega zakona odločala o tem, ali je izdaja dovoljenja za začasno prebivanje Šamiju v interesu Slovenije. Če se bo vlada tako odločila, bo MNZ ob izpolnjevanju pogojev iz 51. člena zakona o tujcih po uradni dolžnosti izdalo tako dovoljenje. S tem bo Šami pridobil zakonit status v Sloveniji po drugi pravni podlagi in se predaja Hrvaški
ne bo izvedla.
Kot je pojasnila Kogovšek Šalamonova, je 51. člen sestavljen iz treh odstavkov; o Šamiju bodo najverjetneje odločali po tretjem odstavku, saj je ta veliko bolj splošen in samo v tem členu je med pogoji interes države, ki ga mora izkazati vlada, pristojno ministrstvo pa nato izvede postopek.
Interes države bi lahko osnovali že samo na utemeljitvi, ki so jo pripravili njegovi zastopniki in podporniki. V njej so izpostavili predvsem njegovo uspešno integracijo; da se je vpel v slovensko družbo, se uči jezika ipd. "Interes je lahko že v osnovi v tem, da je Slovenija zainteresirana za podelitev zaščite ljudem, še zlasti takim, ki so izkazali izjemno veliko integracijsko sposobnost," je dodala Kogovšek Šalamonova.
O Šamijevi prihodnosti v Sloveniji je ugibala, da mu bodo najverjetneje glede na zakon o tujcih in poročanju medijev podelili dovoljenje za začasno prebivanje za leto dni, tega pa bo nato lahko podaljševal. Po petih letih bi lahko zaprosil za dovoljenje za stalno bivanje, po desetih pa sledi naturalizacija.
"To ni najprimernejša rešitev za nekoga, ki je zbežal pred vojno v Siriji," je bila kritična Kogovšek Šalamonova. Status tujca, ki bi ga tako dobil, ni ugoden, saj ne bi imel posebnih pravic v državi. Pričakuje se, da se bo oseba sama preživljala, urejala obvezno zdravstveno zavarovanje ipd. Tudi z vidika združitve z družino to ni ugodno, saj je to možno šele po letu dni od pridobitve statusa, je še dodala. Zagorc pa je med ugodnostmi statusa begunca naštel še enakopraven dostop do trga dela in socialne pravice v primeru nezmožnosti za delo.
Šami je februarja 2016 ob koncu migrantskega vala vstopil v Slovenijo prek Hrvaške, v Sloveniji pa sprva ni zaprosil za azil, temveč je nadaljeval pot v Avstrijo. Ta ga je na meji zavrnila, nato je v Sloveniji zaprosil za azil. Njegovo prošnjo je ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) junija 2016 zavrglo, saj je ugotovilo, da je zanjo, skladno z določili dublinske uredbe, odgovorna Hrvaška. Šamijevo pritožbo so zavrnila tudi vrhovno in ustavno sodišče ter sodišče EU v Luksemburgu.
MNZ je zato začel postopek deportacije, a ga niso izvedli, ko je premier Cerar napovedal opredeljevanje vlade o tem. S tem pa si je prislužil tudi predlog ustavne obtožbe, ki ga je napovedala opozicijska SDS.