Odločitvi, da stavko na državni ravni kljub temu prenehajo, je botrovalo več razlogov. "Razmere v slovenskem zdravstvu so že sedaj skoraj takšne, kot da bi stavka potekala, z nadaljevanjem stavke pa bi škodili predvsem bolnikom," je pojasnil predsednik Fidesa in dodal, da si tega seveda ne želijo. Poleg tega ocenjujejo, da se je lažje pogajati, ko ni stavke in "niso pod takšnim pritiskom".
Kuštrin je ob tem napovedal, da bodo glede na ponedeljkov sestanek pri predsedniku vlade Miru Cerarju obiskali predsednike vseh koalicijskih in vseh opozicijskih strank, da jim argumentirano predstavijo svoje zahteve ter jih prepričajo v svoj prav. Verjame, da je politika tako trezna in tako pametna, da bo naredila prvi korak k umiritvi razmer v zdravstvu. "Da se stavka preneha in da se realizira stavkovne zahteve, je prav gotovo prvi korak," je še menil.
Po Kuštrinovih besedah še ni uresničena odprava 57. plačnega razreda kot plačnega stropa za zdravnike, še vedno pa zaradi težav z zbiranjem podatkov ni zaživel niti variabilni del nagrajevanja zdravnikov zlasti na sekundarni in terciarni ravni. Na primarni ravni ponekod je, je pa to odvisno od managementa, je dodal.
Izredna letna konferenca sindikata tako od vlade pričakuje takojšnjo spremembo projekta variabilnega nagrajevanja. Glede odprave plačnega stropa pa opozarja, da je to zgolj ena od prepotrebnih sprememb za fleksibilizacijo plačnega sistema, treba pa je vnesti tudi boljše elemente nagrajevanja po uspešnosti. Med današnje sklepe so zapisali še, da je treba zdravniku zagotoviti svobodo dela in prosto izbiro glede tega, ali bo zaposlen pri enem ali več delodajalcih.
Vladi so dali čas do letne konference Fidesa, ki bo konec januarja ali v začetku februarja. Kjer so problemi na lokalni ravni, pa bo do takrat jasno tudi, kateri direktorji so tisti, ki nočejo realizirati aneksa h kolektivni pogodbi glede zagotavljanja nujne medicinske pomoči ali uvrstitve na delovno mesto višji specialist, je povedal Kuštrin.
V Fides so namreč hkrati s prenehanjem stavke na državni ravni napovedali možnost stavk na lokalni ravni, in sicer tam, kjer "vodstva zavodov niso konstruktivno pristopila k realizaciji obeh podpisanih aneksov, vključno s sprejemom terminskih planov za uveljavitev standardov in normativov za delo zdravnikov in zobozdravnikov ter fleksibilnim nagrajevanjem zdravnikov, ki presegajo delo po standardih in normativih".
Kot je dejal Kuštrin, bodo tam, kjer do 30. decembra dogovorjeno ne bo uresničeno, organizirali "lokalne upore zdravnikov". Največ težav pri uresničevanju dogovorov je po njegovih besedah v novomeški bolnišnici, velik problem je tudi v Zdravstvenem domu Ljubljana. Sicer pa zbirajo pripombe iz zdravstvenih zavodov in bodo povabili ministrstvo za zdravje na sestanek.
Na novinarsko vprašanje je predsednik Fidesa komentiral tudi dogajanje v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana. Prepričan je, da je vzrok preveliko vmešavanje politike.
"Dejstvo je, da stroka ni samostojna," je dejal. Pri tem je med drugim ocenil, da razširjeni strokovni kolegiji, odkar so pod okriljem ministrstva za zdravje, ne delujejo. Narobe pa se mu zdi tudi, da je etična komisija financirana iz proračuna in deluje v okviru ministrstva.
"Koncu koncev je ta politika nastavila tega direktorja, ki se ga hoče sedaj znebiti," je dejal Kuštrin, ki se tudi sprašuje, kje bomo za plačo, kakršna je, dobili zelo kvalificiranega managerja, torej poslovnega direktorja, ki bo za ta denar vodil UKC.
