Sodišče je pojasnilo, da bi bilo priznanje zakona v nasprotju z javnim redom in bi ogrožalo pravico posameznikov do pravosodnega postopka, je za sarajevski časnik Dnevni avaz povedal Marić. Po njegovem mnenju lahko odločitev sarajevskega sodišča pripelje do tega, da bodo razkosali podjetja, ki so v lasti koncerna v BiH.
Če bi priznali lex Agrokor, bi zaščitili pravice bosansko-hercegovskih podjetij, je povedal. Tako pa bi po pravnomočni sodbi sarajevskega sodišča lahko vsak od 12.000 upnikov, ki jih ima Agrokor, zahteval izplačilo terjatev oz. dolgov koncerna z denarjem in premoženjem Agrokorjevih podjetij v BiH.
Prvostopenjsko sarajevsko sodišče je prejšnji mesec zavrnilo zahtevi ljubljanske in zagrebške podružnice ruske Sberbank za izvršbo nad deleži hrvaškega koncerna Agrokor v treh njegovih podjetjih, registriranih v BiH. Pred tem je sodišče v Kiseljaku v BiH v začetku oktobra odločilo v prid podružnic Sberbank.
Agrokorjeva podjetja v BiH so med drugim Konzum BiH, Sarajevski Kiseljak in Ledo Čitluk. Agrokor v BiH zaposluje približno 4000 ljudi.
Postopek izredne uprave v Agrokorju pa je kot tuji postopek zaradi insolventnosti v Sloveniji julija letos priznalo Okrožno sodišče v Ljubljani. Na sklep sta se pritožili ruska banka Sberbank, ki je največja upnica Agrokorja, in Republika Slovenija. Sodišče je o pritožbi odločilo 26. oktobra, a tega, kakšna je odločitev, ni razkrilo. Sklep še ni bil objavljen na spletni strani Ajpesa. Po neuradnih informacijah časnika Dnevnik naj bi sodišče pritožbo upoštevalo in presodilo, da lex Agrokor v Sloveniji ne velja.
